Če se redno samopregledujemo in novonastale spremembe na koži pokažemo zdravniku, jih bo specialist ocenil ter mogoče sumljive izrastke odstranil in pregledal pod mikroskopom. Kdaj je treba biti še posebno pozoren in o številnih drugih podrobnostih, ki lahko pomenijo tudi razliko med življenjem in smrtjo, je razložila strokovnjakinja z Medicinske fakultete v Ljubljani asist. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., specialistka dermatovenerologije.
Zakaj je melanom nevaren?
»Kožni melanom je kožni rak, ki nastane iz pigmentnih celic, t. i. melanocitov, ki tvorijo v koži pigment melanin. Melanom je glavni vzrok smrti, povezanih s kožnim rakom (77 %), ker v napredovali fazi zaseva v notranje organe in s tem ogroža življenje posameznika. Melanom predstavlja le 5 % rakov na koži. V ZDA vsako uro umre en človek zaradi melanoma. Diagnoza maligni melanom kljub strašljivemu imenu ni obvezno smrtna obsodba, nasprotno, bolezen je ozdravljiva v 96 %, če jo pravočasno odkrijemo – ko je melanom še omejen na povrhnjico kože. Razvoj znamenja v melanom je večleten (1–5 let), obstaja pa posebna podskupina melanoma, t. i. nodularni melanom, ki je zelo invaziven, zelo hitro raste in tudi zaseva, po navadi nastane na novo. Melanom ne sodi med najpogostejše malignome pri človeku, vendar pa se je pojavnost melanoma med preostalimi raki v zadnjih 50 letih najhitreje večala. Kumulativno življenjsko tveganje za nastanek melanoma v letu 1950 je bilo 1 : 1.500, v letu 2000 pa že 1 : 75. To pomeni, da lahko danes pričakujemo, da bodo melanom dobili 3 od 200 ljudi.«
Zakaj je pomembno samopregledovanje?
»Ker sta ozdravitev in prognoza melanoma odvisna od njegove debeline, je zgodnja diagnoza nujna. Samopregledovanje znamenj po pravilu ABCDE omogoča hitrejše odkritje sumljivih znamenj, ki se spreminjajo. Po ocenah bi redno samopregledovanje znižalo umrljivost zaradi melanoma za 63 %; samopregledovanje je pomemben dejavnik pri odkrivanju melanoma, tanjšega od 1 mm, kar izboljša prognozo. Vendar le 25 % ljudi ga izvaja 1-krat letno in le 9 % ljudi pregleda vso kožo.«
Kolikšno je tveganje za razvoj melanoma, če imam več kot 50 znamenj?
»Pomemben dejavnik tveganja za razvoj kožnega melnoma predstavlja število znamenj ali melanocitnih nevusov, še posebej, če so netipični oz. displastični. Ugotovili so, da je tveganje za nastanek 4,8-krat večje pri tistih, ki imajo 50 znamenj ali več, kot pa pri tistih, ki imajo na koži manj kot 10 znamenj v odrasli dobi. Polovica kožnih melanomov nastane na zdravi koži, 30 % pa iz predhodnih znamenj, ki so se začela spreminjati. Ljudem s številnimi znamenji (več kot 50) svetujemo pregled znamenj enkrat letno. Ocena življenjskega tveganja za razvoj melanoma iz predhodnega znamenja do 80. leta starosti za človeka, starega 20 let, znaša približno 0,03 % za moške in 0,009 % za ženske. Kožni melanomi, ki nastanejo iz znamenja, so po navadi površinsko rastoči, tanjši in pogosto lokalizirani na koži trupa. Posebno tveganje predstavljajo tudi velika prirojena znamenja premera 20 cm; ocenili so, da je življenjsko tveganje za nastanek melanoma 2–30 %.«
Pogosto se izpostavljam soncu. Ali se lahko razvije na koži melanom?
»Večje tveganje za razvoj kožnega melanoma povezujejo z večkratnimi sončnimi opeklinami, zlasti v mladosti ter s skupno dozo UV-žarkov, ki je delovala na kožo. UV-žarki škodijo neposredno tako, da celico, zlasti njeno jedrno kislino, trajno poškodujejo, pa tudi posredno zaradi nastanka prostih kisikovih spojin, ki povzročajo nadaljnje okvare. Iz tako spremenjenih celic se delijo nenormalne celice, ki lahko postanejo nesmrtne. Pordela koža je že znak poškodbe in vnetja. Izogibati se je treba intenzivnem soncu med 11. in 17. sončevo uro, ki gotovo povzroči opeklino kože. Tveganje za nastanek kožnega melanoma je zaradi opeklin tudi do 3,4-krat večje.«
V družini je melanom. Ali lahko zbolim tudi jaz?
»Pri 5–8 % bolnikov z melanomom je prisotna družinska oblika melanoma, kar pomeni, da se melanom pojavlja pri več članih znotraj družine. Značilno v takih primerih je, da se melanompojavlja bolj zgodaj (10 let prej) in da imajo posamezniki več melanomov. Za družinsko obliko melanoma sta odgovorna gen p16 oz. redkeje gen CMM1. Vsakemu bolniku z melanomom svetujemo pregled tudi preostalih družinskih članov. Kadar sumimo, da je pri bolniku možnost družinske oblike melanoma, svetujemo genetsko svetovanje in testiranje. Ne glede na družinsko anamnezo je tveganje za nastanek novega melanoma pri posamezniku, ki je že imel melanom, 10-kratno in je največje v prvih dveh letih po odstranitvi prvega melanoma.«
Naučite se pravila ABCDE
Na konferenci National Institute of Health leta 1984 in leta 1986 so postavili merila ABCDE, ki namigujejo k odločitvi za odstranitev pigmentnega znamenja. Vsako znamenje, ki postaja asimetrično (A – asyimetry), spreminja robove (B – border), začenja spreminjati barvne odtenke od močno rjave do črnikasto modro sive (C – color), se veča v premeru (D – diameter) in dviguje (E – elevation), je sumljivo, da se razvija v melanom. Običajnoso te spremembe hkratne, lahko je pridruženo tudi srbenje. Tako znamenje je treba pregledati pri strokovnjaku in pogosto izrezati. Dermatologi odkrijejo z dermatoskopom tanjše melanome, kar izboljša prognozo. Pravilo ABCDE bi moral poznati vsak ozaveščen posameznik.
Pri kateri skupini ljudi se tveganje oz. možnost pojava melanoma poveča?
»Večje tveganje za nastanek melanoma je tudi pri pegastih rdečelasih ljudeh (od 2- do 4,7-krat), pri ljudeh, ki že imajo druge vrste kožnega raka, t. i. epiteliome (bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom) (4-krat večje tveganje), pri ljudeh, ki so starejši od 70 let, pri bolnikih, ki uživajo imunosupresivna zdravila npr. po transplantaciji organov. Za kožnim melanomom lahko zboli kdor koli.« Ž
Imam veliko znamenj in svetlo polt. Zakaj me mora pregledati dermatolog?
»Ljudje z veliko znamenji (več kot 50) in s svetlo poltjo imajo večje tveganje za nastanek kožnega melanoma, zato svetujemo pregled znamenj enkrat letno. Zaradi številčnosti znamenj je samopregledovanje težje in zapleteno. Dermatolog temeljito pregleda vso kožo, ne le kože hrbta oz. udov, in poleg pregleda z ročnim dermatoskopom opravi tudi epiluminiscenčno digitalno dermatoskopsko poslikavo znamenj za primerjavo fotografi j znamenj ob
nadaljnjih kontrolnih pregledih.«
Moje znamenje raste in se spreminja. Zakaj moram k zdravniku?
»Rast znamenja ne pomeni še nič nevarnega, npr. znamenja se pri otrocih simetrično večajo z njihovo rastjo, kar je normalno. Znamenja kot taka imajo svoj življenjski cikel, se pojavijo, rastejo, dosežejo svojo velikost ter sčasoma tudi izginejo. Pozorni moramo biti, če se znamenje, ki je že doseglo svojo velikost (do 30. leta starosti), začne spreminjati, rasti asimetrično, spreminjati barvo. V takem primeru je treba opraviti pregled pri dermatologu, da z dermatoskopom oceni mogoče atipije znamenja. Ne sme nas zavesti le velikost znamenja, saj je melanom lahko tudi majhen, premera 3 mm, običajno so zelo temni, skoraj črni.«
Kako lahko preprečim razvoj melanoma?
»Leta 2002 je Mednarodna agencija za raziskavo raka potrdila rakotvornost UV-žarkov. Nastanek kožnega melanoma je v 75 % povezan z izpostavljenostjo UV-žarkom – UVB in UVA (sonce, solarij). Izpostavljanje žarkom ne pomeni le sončenja na plaži. Žarkom smo izpostavljeni tudi na sprehodu po mestu, pri ukvarjanju s športom, delu na vrtu in na prostem, igranju na peskovniku, med klepetom ob kavici na prostem, ob obisku toplih krajev v zimskem obdobju in na smučanju. Melanom je pogostejši na mestih, kjer je bila koža močno opečena zaradi pretiranega sončenja (kratkotrajno – nekaj ur in intenzivno sončenje, npr. en dan na plaži brez zaščite). Ker na dejavnik izpostavljanja UV-žarkom lahko vplivamo s svojim obnašanjem, so priporočila Združenja slovenskih dermatologov naslednja (dosegljiva tudi na internetnem naslovu www.zsd.si):
Najpomembnejša je fi zična zaščita pred UV-žarki, zlasti 2 uri pred sončnim poldnevom in 4 ure po sončnem poldnevu, ko je količina UVB-žarkov, ki povzročajo opeklino, največja. V tem času je priporočljivo zadrževanje v senci (gosta senčila, sončniki, drevesne krošnje), omejiti dejavnosti na prostem, v nasprotnem primeru pa nošenje klobuka, zračnih oblačil in očal. Uporaba zaščitnih pripravkov (krem) predstavlja le dodatno zaščito pred UV-žarki in ne more nadomestiti prej omenjene fi zične zaščite. Zaščitni pripravki niso prvi in edini način zaščite pred UV-žarki; napačno se je pod vtisom popolne zaščite še dlje izpostavljati UVžarkom. Zaščitni pripravki so namenjeni zaščiti nepokritih površin in če ni možnosti fi zične zaščite (npr. plavanje ob poldnevu, vožnja v avtomobilu, delo na prostem itn.). Vsekakor pa je vsaka zaščita boljša kot nobena. V 15 let trajajoči epidemiološki raziskavi v Avstraliji so dokazali pozitivne učinke vsakodnevne uporabe zaščitnih pripravkov pri izpostavljanju UV-žarkom: pri ljudeh je bilo ugotovljeno bistveno zmanjšanje pojavnosti melanoma (vir: Adèle C. Green, Gail M. Williams, Valerie Logan and Geoffrey M. Strutton. Reduced Melanoma After Regular Sunscreen Use: Randomized Trial Follow-Up. Journal of Clinical Oncology, vol. 29, 2011).
Poškodoval sem si znamenje. Ali moram k zdravniku?
»Pri športu, nošenju nahrbtnikov ali aparata za ravnanje hrbtenice, spanju, zapenjanju pasov in pri britju ljudje nepopolno zatrgajo pecljato znamenje, ki lahko tudi zakrvavi, kar veliko ljudi prestraši. Ta zatrgana znamenja so tipična in prisotna na motečih mestih že veliko let. Običajno se po poškodbi zarastejo in nič ne spreminjajo; stanje je po nekaj dneh, kot da poškodbe ni bilo, v dveh tednih odpade tudi krastica, ki nastane zaradi krvavitve. Zdravnika je treba obiskati, če celjenje ni končano, najpozneje v enem mesecu oz. če se pri opazovanju znamenje spreminja. Običajno znamenja na motečih mestih, kjer bi se poškodbe oz. draženje lahko stalno ponavljalo, izrežemo.«
Dermatolog je odkril melanom. Kako naprej?
»Dermatolog lahko klinično in z dermatoskopom ob pregledu kože postavi diagnozo melanom, čemur sledi izrezanje rašče z varnostnim robom v lokalni anesteziji. Poslano tkivo pregleda pod mikroskopom patohistolog, ki postavi dokončno diagnozo. Glede na globino kože (debelina Breslow), ki jo je zajel melanom, so odvisni nadaljnje zdravljenje, določitev stadija in prognoza. Če je bil melanom omejen le na povrhnjico, je zdravljenje s pravilnim izrezanjem končano. Če je melanom že zajel usnjico (spodnji sloj kože) in je tanjši od 1 mm, sledi ponovno izrezanje brazgotine z večjim varnostnim robom. Če je melanom globlji od 1 mm, obstaja možnost limfogenega razsoja v bližnjo bezgavko, zato je treba narediti zamejitvene preiskave – biopsijo varovalne bezgavke, kar opravijo kirurgi plastiki oz. kirurgi onkologi. Če je bila zajeta tudi varovalna bezgavka, je potrebna širša diagnostika s kirurškim posegom, zdravljenje pa zajema kemoterapijo. Vedno več bolnikov odkrijemo z melanomi, tanjšimi od 1 mm. Cilj bi bil odkriti melanome, ki bi bili omejeni le na povrhnjico, v zadnjem primeru je prognoza odlična – skoraj 100-odstotna.«
Moje zdravje št.143, junij 2011
Foto: arhiv MZ
