Bolezenski znaki

Zatekanja želodčne kisline nazaj v požiralnik povzroča zgago, boleče požiranje (edinogafija) in občutek težkega požiranja (disfagija). Spremljajo jo: pekoč občutek za prsnico, ki se širi proti vratu, v usta, obe rami in v uho, spahovanje po hrani in slabost. Po zaužitem obroku se lahko pojavi tudi regurgitacija želodčne vsebine (dvigovanje hrane), ki jo bolnik čuti v ležečem položaju, ob naporu in dvigovanju bremen ter jo spremlja neprijeten okus v ustih, zadah in kisel okus v žrelu. Na gastrorefluks opozarjajo tudi netipični bolezenski znaki. Občutek tujka v žrelu, hripavost in kašelj, vnetje žrela, nosu in ušes, zobna gniloba in vnetje dlesni so med njimi, nemalo bojazni pa povzroči pekoča in stiskajoča bolečina v prsih, ki bolnika prestraši z mislijo na
srčni infarkt.

Porušeno ravnovesje zaradi dejavnikov tveganja

V želodcu nastaja želodčna kislina, ki je potrebna za prebavo. Ta je v ravnovesju z zaščitno plastjo želodčne sluznice. Če se ravnovesje med agresivnimi in obrambnimi dejavniki poruši, se želodčna kislina čezmerno izloča. Pri tem imajo pomembno vlogo zunanji dejavniki, ki povečujejo agresivne vplive na ravnovesje. Pomembnejši med njimi je način prehranjevanja. Mastna, preveč začinjena hrana in preobilni obroki bodo povzročali težave. Te bodo večje ob razburjenju, jezi in ob stresnem načinu življenja. Med dejavnike tveganja sodijo še nesteroidni antirevmatiki, okužba z bakterijo Helicobacter pylori, prekomerno pitje kave in čaja ter kajenje.

Obolenja, povezana z zatekanjem želodčne vsebine

Ob ogrožajočih dejavnikih tveganja se lahko razvijejo prebavne motnje (dispepsija), gastroezofagealna refluksna bolezen, vnetje želodčne sluznice in peptična razjeda, ki nezdravljene vodijo v hujše zaplete, tudi v rakasta obolenja. Manj znani posledici sta hripavost in utrudljivost glasu. Vnetje na sluznici grla povzroča želodčna vsebina, ki je zelo agresivna, saj jo tvorijo prebavni encimi in kisline. Obrambni mehanizmi ščitijo sluznico želodca in požiralnika, ne pa tudi sluznice grla. Ta se zaradi zatekanja želodčne vsebine brani, postaja pordela, otekla in obdana s sluzjo. Poškodbe trpijo tudi glasilke, ki se zadebelijo, na njih nastanejo razjede, vozlički, polipi in brazgotine, ki povzročajo utrudljivost glasu in hripavost.

Na dispepsijo opozarja pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha, ki je trd in otekel, bolniki pa tožijo nad občutkom polnosti.

Gastrorefluksno bolezen povzroči vračanje želodčne vsebine v požiralnik, ki jo spremljajo: pekoča bolečina med lopaticami, zgaga in spahovanje. Najpogosteje se težave pokažejo po obilnem, mastnem obroku, ko si privoščimo počitek, ali po večerji.

Vnetje želodčne sluznice ali gastritis povzročajo dejavniki tveganja, odgovorni za rušenje želodčnega ravnovesja. Prisotni so prebavne težave in občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha.

Peptična razjeda ali ulkus nastane na želodčni sluznici ali dvanajstniku zaradi razjedanja želodčne sluznice. Novejše raziskave kažejo, da je odgovorna
okužba z bakterijo Helicobacter pylori, najpogostejša kronična okužba, za katero menijo, da jo ima več kot polovica prebivalstva. Težave večini ne povzroča. Z okužbo se bakterija naseli med sluzjo in epitelij želodčne stene, kjer dejavno izloča encim, imenovan ureaza. Ta vpliva na povečano izločanje želodčne kisline in zmanjša obrambno sposobnost sluznice. Rane pogosteje povzroča na dvanajstniku kot na želodcu, sodeluje tudi pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Rane lahko krvavijo, kar se opazi na blatu, ki je izrazito kavaste (črne) barve.

Blagim težavam z želodcem pomagata spremenjen način življenja in zdravljenje

Če so težave blažje in se največkrat pokažejo kot posledica neprimernega prehranjevanja (neredni, redki in obilni obroki, ki so mastni in začinjeni), bo pomagalo že nekaj dobre volje in discipline pri izvajanju sprememb. Pet manjših obrokov je boljših kot eden ali dva obilna. Zajtrk je pomemben. Hrana naj ne bo začinjena. Izogibajte se uporabi masti, olja za cvrtje, prikritih maščob (omak). Če imate navado zadremati po jedi, počakajte nekaj ur ali pa počivajte sede. Odpovejte se poznim, obilnim večerjam; zadnji obrok si pripravite nekaj ur pred spanjem. Uživajte hrano, ki je bogata z vlakninami. Odpovejte se kajenju in alkoholu, kavo pijte zmerno. Pri blagih težavah z želodcem bodo pomagala že zdravila, ki so na voljo brez recepta. V lekarni vam bodo znali prisluhniti in svetovati o najboljši izbiri in uporabi zdravil za lajšanje želodčnih težav. Lekarniškemu farmacevtu zaupajte, če imate katero izmed kroničnih bolezni, ste noseči ali dojite. Če že jemljete več vrst zdravil za zdravljenje drugih bolezni, prinesite njihov seznam zaradi mogočega medsebojnega vpliva. Zdravila, ki so primerna za samozdravljenje: antaciti se odzivajo na že izločeno želodčno kislino, H 2-antagonisti zmanjšujejo izločanje kisline in zdravila rastlinskega izvora. Če težave v dveh tednih ne bi popolnoma izginile, je treba obiskati zdravnika.Zdravnika morate obiskati pri hudih bolečinah v trebuhu, ki nastopijo nenadno, spremljata pa jih bruhanje in tekoče blato. Ne oklevajte z obiskom, če bruhate kri ali jo opazite v blatu. Prav tako pri težavah s požiranjem, ki ga spremlja izguba teka in telesne mase brez namernega hujšanja. Bolečina v prsih, ki je posledica gastrorefluksne bolezni, je podobna bolečini ob srčnem infarktu. Pozorni bodite na topo in krčevito bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se širi na prsi in roke ter jo gibanje poslabša, mirovanje pa izboljša.


Moje zdravje št.139, april 2011
Foto. arhiv MZ