Poleg ogljikovih hidratov in beljakovin so maščobe eden najpomembnejših sestavin naše vsakodnevne prehrane. Priznana strokovnjakinja za prehrano in višja predavateljica Jolanda Prelec Lainščak, inženirka živilske tehnologije, pravi, da so maščobe za naše telo pomembne, »ker so vir energije in esencialnih maščobnih kislin, pomembne pa so tudi zato, ker z njihovo pomočjo telo absorbira v maščobah topne vitamine A, E in K.«


Vrste maščob

Poznamo štiri glavne prehranske skupine maščob: nasičene maščobe, transnasičene maščobe, enkrat (mono-) nasičene maščobe in večkrat (poli-) nasičene maščobe.

  • Nasičene maščobe so predvsem v rdečem mesu, polnomastnih mlečnih izdelkih in v nekaterih vrstah tropskih olj. Te maščobe povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kapi, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka in debelosti. Te maščobe ne bi smele presegati več kot 7 odstotkov vseh zaužitih maščobnih kalorij dnevno.

  • Transmaščobe so prav tako škodljive, mogoče še bolj kot nasičene maščobe. Na embalaži živil so označene kot hidrogenirano rastlinsko olje, pojavljajo pa se v margarinah in nekaterih drugih namazih.

  • Enkrat nenasičene maščobe najdemo v olivnem in repičnem olju. Te maščobe varujejo srce in ožilje, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in odpornost na inzulin, fiziološkega stanja, ki lahko povzroči nastanek sladkorne bolezni.

  • Večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe se delijo na maščobne kisline omega-6 (linolna kislina ali LK) in omega-3 (alfa linolenska kislina ali ALK). Naše telo teh vrst maščob ne more izdelovati, zato jih moramo v telo vnesti s hrano.



Majoneza kot vir dobrih maščob

»Majoneza predstavlja bogat vir vitamina E ter »dobrih« maščobnih kislin omega 6 in omega 3, ki so v rastlinskem olju. Te so nujno potrebne za rast in razvoj ter ohranjanje zdravja, pomagajo pa tudi zniževati raven holesterola v krvi. Zato je majoneza lahko dobrodošla popestritev jedilnika; paziti moramo le, da je ne pojemo preveč,« pravi Prelec Lainščkova, ki dodaja, da v nasprotju s prepričanjem veliko ljudi kakovostna majoneza vsebuje minimalne vrednosti slabih, nasičenih maščob in transmaščob, ki so povzročitelj povišanega holesterola v krvi in posledično srčnih bolezni.

Nekateri majonezo še vedno izdelujejo doma iz olja, jajc in kisa ali iz limoninega soka. Proizvajalci majoneze uporabljajo enake sestavine: sončnično ali repično olje, jajca, ki so predhodno pasterizirana, zato majoneza naj ne bi vsebovala nevarnih mikroorganizmov, npr. bakterije salmonele, kis ali limonin sok ter vodo, za okrepitev okusa pa se uporablja gorčica. Pri izdelavi lahke majoneze dodajajo navedenim sestavinam še koruzni škrob, ki je potreben za zgoščevanje. Kot dokaz, da je lahko majoneza del zdrave prehrane, proizvajalci navajajo podatek, da 250-mililitrski kozarec majoneze vsebuje le tretjino enega jajca, zato naj bi bil strah pred povišanjem holesterola odveč. V naših trgovinah lahko izbiramo med običajno ali navadno in lahko majonezo. »Osnova prve je repično olje; ena velika žlica oziroma 15 g majoneze vsebuje 108 kcal in predstavlja 5 odstotkov celodnevnega kaloričnega vnosa iz maščob. Lahka majoneza je sestavljena iz sončničnega olja; ena velika žlica vsebuje le 41 kcal in predstavlja le 2 % celodnevnega kaloričnega vnosa iz maščob,« pove Prelec Lainščkova.


Ne pojejmo je preveč in ne jejmo je vsak dan

Po besedah strokovnjakinje za prehrane je majoneza dobrodošlo živilo za popestritev jedilnikov in izboljšanje okusov; služi lahko tudi kot zamenjava za mastne namaze. »Paziti moramo le, da je ne pojemo preveč in vsak dan. Prehrana naj vsebuje tudi dovolj sadja in zelenjave, dietne vlaknine in zaščitne snovi. Pri teh pogojih je lahko porcija majoneze sestavni del zdrave prehrane.« Ob upoštevanju kaloričnega vnosa, ki ga prispevajo maščobe, je primerna v shujševalnih dietah, Prelec Lainščkova pa jo priporoča tudi neješčim ljudem, predvsem kot izboljšava okusov in dvig kaloričnosti pri močno shujšanih ljudeh. »Majhnim otrokom ne priporočamo majoneze, lahko jo pa vključimo v prehrano otrok od 6. leta naprej, vendar zaradi dobrega okusa nikakor ne pretiravajmo in upoštevajmo priporočila za zdravo prehrano otrok.« (mž)

Zgodovina majoneze je povezana s Francozi, natančneje s francoskim vojvodo de Richelieujem. Obstajata dve različici zgodbe. Po prvi naj bi jo izumil Richelieujev glavni kuhar, in sicer leta 1756, ko je pripravljal slavnostno pojedino ob zmagi, ki so jo Francozi dosegli nad Angleži v boju za pristanišče Mahon na Menorci. Glavni kuhar je želel vojvodi pripraviti njegovo priljubljeno omako iz jajc in smetane; ker mu je smetane zmanjkalo, jo je nadomestil z oljčnim oljem … in majoneza je bila rojena. Druga zgodba pripoveduje, da si je recept za majonezo izmislil kar sam vojvoda Richelieu. Tudi glede izvora imena majoneza ni enotnega mnenja: po prvi različici naj bi ime dobila po pristanišču Mahon – Mahonnaise, po drugi naj bi izhajala iz francoske besede za mešanje – manier; po tretji razlagi ime izvira iz francoske besede za rumenjak ali jajce – moyeu.

 

  • 80 % slovenskih porabnikov meni, da majoneza vsebuje veliko holesterola in da je zato za zdravje škodljiva.

  • 72 % slovenskih porabnikov meni, da majoneza ni dobra za zdravje in da nima nobene povezave z zdravo prehrano.

  • 71 % slovenskih porabnikov meni, da majoneze ne smejo jesti, če želijo shujšati.

  • 44 % slovenskih porabnikov meni, da se z dodajanjem majoneze zdrava hrana spremeni v nezdravo.

  • 41 % slovenskih porabnikov meni, da majoneza vsebuje več živalskih kot rastlinskih maščob.

  • 54 % slovenskih porabnikov meni, da je lahka majoneza samo oglaševalski trik, tj. da je njena sestava podobna klasični majonezi in da je zato enako nezdrava.

 

 

Moje zdravje št. 72 / 16. september 2008
Foto: Arhiv MZ