Zakaj vidimo slabo?
Refrakcija očesa pomeni lom svetlobe na roženici ter na sprednji in zadnji površini očesne leče. Svetloba, ki prehaja v oko, se skozi optične medije (roženica, leča) uklanja. To omogoči nastanek slike na očesnem ozadju, ki je namenjeno zaznavanju svetlobe. Ostra slika nastane samo, če se svetloba projicira natančno na mrežnico. Če se to ne zgodi, se pojavijo tako imenovane refrakcijske napake, ki so nam lj poznane kot očesna dioptrija. V večini primerov je tovrstne napake mogoče korigirati z očali ali s kontaktnimi lečami, če se želimo znebiti optičnih pripomočkov, pa se lahko odločimo za lasersko odpravo dioptrije.
Operativni posegi za korekcijo refrakcijskih napak očesa
Operativni posegi za odpravljanje očesne dioptrije se v svetu izvajajo že več desetletij. V tem času so se na tem področju zgodili velik napredek, izpopolnjevanje in razvoj novih operativnih tehnik. Strokovnjaki so spoznali, da vzrok za slab vid niso le kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem, ampak v nekaterih primerih tudi kompleksne optične aberacije, ki so vzrok za nepravilno uklanjanje svetlobe na roženici in v očesu. Za odpravo tovrstnih aberacij je bila razvita laserska tehnologija »wavefront« ter po tej metodi optimizirani vzorci laserske ablacije roženice, ki bistveno zmanjšujejo tveganje za neželene optične pojave. Veliko vlogo pri tem ima uporaba laserja excimer, ki ga pri nas uporabljajo v Centru za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti.
Zakaj velja laser excimer za najbolj napredni laserski sistem?
»Značilnost laserja excimer je, da oddaja hladen žarek svetlobe, ki ne ustvarja toplote, kar omogoča zelo natančno odstranjevanje tkiva roženice, tj. brez povzročanja toplotnih poškodb na okolnem tkivu roženice. Laserji excimer so izjemno natančni. Laser z natančno usmerjenimi impulzi z odstranjevanjem tankih slojev roženičnega tkiva ustrezno preoblikuje in zgladi površino roženice. S posameznim impulzom laser odstrani 0,25 mikrona debel sloj roženice, kar je primerljivo z 1/200 debeline človeškega lasu. Izpopolnili so se vzorci laserske ablacije roženice, kar je po refraktivnem posegu bistveno pripomoglo h kakovostnejšemu vidu in tako zmanjšalo tveganje za pojav pooperativnih težav, kot sta bleščanje in slabši nočni vid.«
Komu je poseg namenjen?
»Laserska korekcija dioptrije je namenjena ljudem, ki imajo zdrave oči, vendar zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti ali astigmatizma brez očal ali kontaktnih leč ne vidijo ostro. Vzroki, zaradi katerih se ljudje odločajo za lasersko korekcijo ostrine vida, so zelo različni, predvsem pa so povezani s težavami pri nošenju očal ali kontaktnih leč. Predvsem v športu veljajo očala za moteč pripomoček, saj z njimi težko tečemo, plavamo, igramo v skupinskih športih in podobno. Bistveno manj moteč pripomoček za korekcijo dioptrije so kontaktne leče, prinašajo pa druge težave. Še posebej ob njihovi prekomerni rabi in vetrovnem vremenu se pojavita občutek suhih oči in draženje. Dodatne težave občutijo ljudje z alergijami, ki zaradi solzenja in vnetja oči med alergijami kontaktne leče le težko prenašajo.
Pogosto se za tovrstne posege odločajo tudi ljudje z veliko razliko v dioptriji med enim in drugim očesom, saj je korekcija takšnih refrakcijskih napak z očali moteča in velikokrat tudi vzrok za glavobole. Zgodi pa se tudi, da z očali ali s kontaktnimi lečami, predvsem toričnimi, ne dosežemo optimalne korekcije dioptrije oziroma kakovosti vida, kot ga ima nekdo, ki dioptrije nima. Glavni cilj laserske korekcije dioptrije je torej takim ljudem omogočiti dober vid brez očal ali kontaktnih leč. Spodnja starostna meja za poseg je 21 let, očesna dioptrija pa mora biti v zadnjem letu pred posegom stabilna. Poseg ni primeren za odpravo starostne daljnovidnosti, pri kateri so potrebna očala za branje.«
Moje zdravje št. 72 / 16. september 2008
Foto: Arhiv MZ