Gre za prvo uporabo embrionalnih človeških celic za zdravljenje pri ljudeh, klinično študijo, katere izsledke so nedavno objavili v medicinski reviji Lancet, pa so izvedli dr. Robert Lanza, prof. Steven Schwartz in kolegi.

Presaditev tujih embrionalnih celic v oko je možna, ker je roženica eno od tkiv v telesu, kjer imunski sistem ne more sprožiti močnega odziva, zato telo tujka ne zavrne (to so tako imenovana imunsko privilegirana tkiva).

Uporaba človeških embrionalnih celic je še vedno kontroverzna

Še vedno je namreč živa debata, ali se te celice sme uporabiti pri zdravljenju, saj nekateri zgodnji zarodek pojmujejo kot najbolj zgodnjo obliko človekovega življenja. To zdravljenje je povezano tudi z zdravstvenimi tveganji, saj se lahko pri bolniku pojavi teratom, vrsta tumorja, ki lahko vznikne, medtem ko se zarodne celice diferencirajo v druge vrste celic. Znanstveniki tudi razvijajo tehnologije reprogramiranja celic, s katerimi bi preprečili, da bi bolnikov organizem zavrnil tuje celice.

V tej študiji so pacientkama presadili matične celice pod mrežnico za zadnji steni očesa. Starejša pacientka je imela starostno suho degeneracijo makule, ki je vodilni vzrok slepote v razvitem svetu, mlajša, 50-letna pacientka, pa je imela Stargardtovo makularno distrofijo, ki je najpogostejša oblika degeneracije makule pri mlajših pacientih. Za nobeno od teh okvar očesa zdravljenja še ne poznamo. Pacientki sta po posegu prejemali nizke odmerke imunosupresivne terapije, da telo ne bi zavrnilo tujih celic, po šestih tednih pa so zdravniki to terapijo začeli zmanjševati. Štiri mesece po posegu so lahko potrdili, da so presajene celice preživele, prav tako pa pri nobeni pacientki niso opazili razvoja teratoma ali drugih bolezni, povezanih z nenormalno rastjo ali razmnoževanjem presajenih celic.

Pacientki sta bili pred posegom skoraj slepi

Zdravniki so pojasnili, da je pri takih pacientih težko oceniti izboljšanje vida, razen če je izboljšava vida naravnost spektakularna. Nobena od pacientk po posegu vida ni izgubila, z nekaterimi standardnimi testi pa so lahko pri obeh ugotovili določeno izboljšanje. Tako je na primer mlajša pacientka, ki je pred posegom lahko zaznala samo premikanje roke pred sabo, po posegu lahko zaznala premikanje prstov.

Avtorji so zaključili, da so za potrditev varnosti in učinkovitosti te metode zdravljenja potrebni nadaljnje spremljanje pacientov in nadaljnje študije. Njihov cilj je, da bi s presaditvijo celic bolnike začeli zdraviti v zgodnejšem obdobju razvoja bolezni makule in s tem morda povečali možnost, da bi pri bolnikih ohranili ali izboljšali vid.

Človekove embrionalne zarodne celice so odkrili pred več kot desetletjem, ta študija pa je prva, v kateri so poročali, da so te celice presadili v človeka; podatki o varnosti posega in učinkovitosti presadka pa so zelo ohrabrujoči, še menijo avtorji študije.

Dnevnik, 6. februar 2012