Strokovnjaki so ugotovili, da glasba pozitivno vpliva tudi na ljudi z duševnimi motnjami. Glasbena terapija se je za posebej učinkovito izkazala pri zdravljenju duševnih motenj, kot so shizofrenija, bipolarna motnja, depresija, anksioznost, motnje prehranjevanja in odvisnost.

Prizemljitev z igranjem in petjem

Emocionalna in ekspresivna narava glasbe pripomore k boljšemu prepoznavanju notranjih občutij, krepi intuicijo, vizualizacijo in domišljijo, kar posledično pripelje tudi do večjih sposobnosti koncentracije, učenja in socialne interakcije. Že stari Grki na čelu s Platonom so prepoznali terapevtsko in pedagoško vrednost

_86545905.jpg
glasbe ter pozivali otroke in odrasle h igranju na glasbene inštrumente in plesu. Pri ljudeh, ki imajo diagnozo težke psihoze, lahko glasbena terapija pripomore k boljši osredotočenosti in prizemljitvi, kar lahko dosežemo z igranjem na glasbene inštrumente in s skupinskim petjem. Obenem pa lahko pripomore tudi k znižanju anksioznosti, socialni povezanosti in fizični aktivnosti. Glasbeni terapevt Jody Mackay dodaja, da za »paciente, ki stremijo k višjim nivojem delovanja, lahko glasbena terapija služi kot sredstvo za ozaveščenje nezavednega materiala.« Glasba tako lahko skozi analizo lastnih notranjih občutij in nezavednih vsebin obogati človekovo duhovno življenje in pripomore k razvoju upanja in pozitivnega odnosa v vsakdanjem življenju.

Najbolj učinkovito enkrat ali dvakrat tedensko

Aktivnosti, ki jih omogoča glasbena terapija, lahko vključujejo pisanje in analizo glasbenih besedil, petje, vizualizacijo, meditacijo, glasbeno improvizacijo, ples in sorodne oblike ekspresivnosti, igranje na glasbeni inštrument itd. Glasbena terapija lahko poteka individualno ali v skupini, vendar je najbolj učinkovita, če poteka v določenih periodičnih intervalih, npr. enkrat ali dvakrat tedensko. Ker glasbena terapija ne povzroča negativnih občutkov in udeležencu omogoča varno in kreativno okolje, ki ga lahko sam regulira po svojih željah in zmožnostih, predstavlja eno najbolj učinkovitih in nezahtevnih terapij.    

Najnovejše raziskave

Razne raziskave, ki so nastale na prehodu iz 20. v 21.st. v različnih psihiatričnih bolnicah, potrjujejo iste rezultate: pri tistih pacientih, ki so se udeležili glasbene terapije vsaj enkrat tedensko, prihaja po nekajtedenskih seansah do znižanja anksioznosti in mišične napetosti, medtem ko se po drugi strani pokaže povečana samozavest, boljša samopodoba in občutek za verbalizacijo ter komunikacijo, večja motivacija za delo in zavest o lastnih čustvih.

_89920007.jpg
Zatiranje simptomov psihoze

M. J. Silverman, ki je leta 2003 proučeval vpliv glasbe na ljudi z diagnozo psihoze, je v devetnajstih študijah dokazal, da je glasba izredno učinkovita v zatiranju vseh simptomov psihoze. Angleška raziskava, ki je bila leta 2006 opravljena v štirih psihiatričnih klinikah v Londonu, je pri enainosemdesetih pacientih, ki so imeli diagnozo shizofrenije in depresije, pokazala, da lahko glasbena terapija pomaga omiliti simptome shizofrenije, vendar pa bi za to potrebovali najmanj dvanajst enournih terapij. Eden od sodelujočih psihologov dr. Mike Crawford je ob tem povedal: »Že nekaj časa vemo, da lahko psihološko zdravljenje z glasbo pomaga ljudem z diagnozo shizofrenije, vendar smo le-to uporabili na ljudeh, ki so bili že dokaj stabilni. Ta študija je pokazala, da lahko glasbena terapija pomaga tudi tistim ljudem, ki imajo akutno obliko shizofrenije.«

Vseeno prava mera

Čeprav so študije potrdile pozitivni vpliv glasbe na ljudi, ki imajo bolj ali manj hude oblike psihičnih motenj, pa po drugi strani velja, da ima »fizično« bolan človek vseeno raje mir in tišino. Medtem ko lahko shizofrenik z diagnozo paranoidne shizofrenije v tihem okolju še hitreje dobi prisluhe, si marsikateri zdravi ljudje v tišini celijo rane pred zvočno »onesnaženim« okoljem in stresom, ki ga ta predstavlja. Za zaključek lahko izpeljemo tezo, da je tudi pri glasbeni terapiji (kot velja tudi za vse druge) potrebna mera, saj morajo biti glasbene seanse skrbno kvalitativno in kvantitativno odmerjene, da ne dosežejo ravno nasprotnega učinka in popeljejo pacienta v še večjo nevrozo ali celo psihozo.