Spoznal je, da mnogi aditivi resno ogrožajo zdravje. Da bi razširil glas, je Jan Gams pred dvema letoma ustanovil spletni projekt Ni nam vseeno!, kjer so trenutno zbrani podatki o 499 aditivih in 709 izdelkih, mnogi prostovoljci pa sezname pridno podaljšujejo.
Nakupovanje živil v trgovini z dolgim in nepreglednim seznamom E-števil v roki je nepraktično, hkrati pa se mnogi seznami med seboj razlikujejo in velikokrat niti ne vemo, katerega izbrati. Jan Gams je na enem mestu strnil vse aditive in omogočil do njihovih podatkov celo mobilni dostop. Ker potrošniki hitro pozabimo E-števila ali kemijska imena aditivov, lažje pa si zapomnimo, kateri izdelek vsebuje škodljive aditive, spletna stran ninamvseeno.org vsebuje prav to – seznam izdelkov s polic naših trgovin in podatke o tem, katere aditive vsebujejo. Tako lahko med devetimi kategorijami (pijača, kruh in pecivo, sladkarije, mlečni izdelki, slani program, mesnine, konzerve, zamrznjeni izdelki in pripravljene jedi) izbrskate konkreten prehranski izdelek, na primer vaš najljubši jogurt ali piškote, in preverite, kakšen vpliv ima na zdravje. Za lažji dostop je na voljo tudi posebna mobilna aplikacija, v katero vnesete ime aditiva in izveste, v katero kategorijo sodi. »Ta možnost močno olajša izbiro potrošnikom, ko so sredi trgovine in se odločajo,« je praktično rešitev projekta predstavil Gams.
Tisočkrat slajša od sladkorja
Če mislite, da z nakupom izdelkov z oznakami »brez sladkorja«, »light«, »brez kalorij«, »diet« ipd. delate uslugo svojemu zdravju, berite naprej. V nadaljevanju bomo predstavili umetna sladila, ki se velikokrat skrivajo prav v teh na prvi pogled zdravih izdelkih. »Umetna sladila so lahko večstokrat ali celo večtisočkrat slajša od sladkorja,« je pojasnil Jan Gams. »Prišla so na trg z velikimi obljubami – pomagala naj bi pri zmanjševanju telesne teže, ker so nizkokalorična (oziroma praktično brez kalorij), pomagala naj bi diabetikom nadzirati raven sladkorja in v nasprotju s sladkorjem naj ne bi povzročala oziroma spodbujala nastanka zobne gnilobe. Če je zadnje še nekako resnično, se porajajo veliki dvomi glede prvih dveh trditev. Vse več je študij, ki ugotavljajo, da umetna sladila povzročajo še večji občutek lakote in zaradi tega celo pripomorejo k povečanju telesne teže,« je pojasnil in dodal, da je vse več dokazov, da umetna sladila predstavljajo veliko tveganje za naše zdravje, saj jih telo zelo težko absorbira.
Najbolj nevarni štirje
Kot je povedal poznavalec, med najbolj nevarno četverico umetnih sladil spadajo aspartam, acesulfam K, ciklamat in saharin (E950 do E954). Ti imajo lahko hude stranske učinke, povzročijo lahko alergije, drisko, migrene, omotičnost, halucinacije, možganske poškodbe, poškodbe organov (jeter, ledvic, ščitnice, mehurja …) in so potencialno rakotvorni. Ciklamat je zaradi nevarnosti raka pri ljudeh v ZDA od leta 1970 celo prepovedan.
Še posebno nevarno za otroke
Otroci so glavni odjemalci vsega sladkega, hkrati pa so za njegove negativne učinke najbolj dovzetni, ker v svoj organizem vnesejo veliko večje količine umetnih sladil kot odrasli. »Uredbe o dopustnem dnevnem vnosu aditivov se nanašajo na 70 kilogramov težko odraslo osebo. Proizvajalci v okviru zakona, ki jim to dovoljuje, torej uporabijo maksimalne vrednosti še dovoljenih sladil, ki veljajo za odrasle in daleč presegajo otroške,« je pojasnil Gams. Po njegovem so lahko posebno nevarne snovi, ki se nahajajo v žvečilnih gumijih, bombonih ali drugih sladkarijah, saj jih otroci pogosto uživajo prekomerno. Nekatere angleške trgovske verige so umetna barvila, konzervanse, umetna sladila in vse, kar je v sladkih izdelkih otrokom lahko nevarno, že umaknile iz proizvodnje in prodaje. »Enako bi lahko z malo volje, bodisi s strani države in ustreznih inštitucij bodisi s strani trgovcev, naredili tudi pri nas,« je prepričan sogovornik.
Kaj velja črtati
Gamsa, ki je eden najbolj poglobljenih raziskovalcev aditivov pri nas, smo vprašali, kaj je sam črtal iz prehrane in kakšne alternative ubira. Povedal je takole: »Poskušam se popolnoma izogibati izdelkom, ki vsebujejo najbolj nevarne aditive, kot so npr. umetna barvila in sladila, nekateri ojačevalci okusa in konzervansi. Namenoma bojkotiram izdelke, ki vsebujejo aditive, ki so prisotni zgolj iz kozmetičnih razlogov (barvila, gostila, ojačevalci okusa). Med sladkimi izdelki sem skoraj v celoti črtal bombone in bombonjere, saj nimajo nobene prehranske prednosti, ampak predstavljajo le prazne kalorije, pri čokoladah sem se preusmeril na temne čokolade (delež kakava več kot 70 odstotkov), ki vsebujejo koristne snovi, kot so flavonoidi, ki imajo antioksidativno delovanje. Pri piškotih gledam na to, da so čim bolj 'domači' oziroma da imajo čim manj sestavin in nepotrebnih aditivov. Kupujem organske žvečilke, ki ne vsebujejo umetnih sladil. Razne sladice si pripravljamo sami doma, saj natančno vemo, iz česa so sestavljene. Sladkih 'sadnih' ali gaziranih pijač ne pijem več oziroma jih pijem zelo redko, če že, raje pijem sokove s 100-odstotnim deležem sadja ali pa si pripravim sveže stisnjen sok iz pomaranč. Žejo si najpogosteje gasim z vodo, uživam tudi v pitju različnih čajev, ki jih le malokrat sladkam. Doma za peko ne uporabljamo belega sladkorja, saj predstavlja le prazne kalorije, raje se poslužujemo melase ali medu. Nečakom in prijateljevim otrokom raje podarjam organske sladkarije ali sladkarije, ki ne vsebujejo nepotrebnih dodatkov. Nečakinja se razveseli tudi korenčka,« je v smehu dodal.
Če bi le vedeli, da nam ni vseeno
Alternative torej obstajajo. Gams svetuje, da izbiramo ekološko pridelana in predelana živila, v katerih so umetna sladila prepovedana. Če pa že kupujemo konvencionalne izdelke, ne smemo zanemarjati etiket na embalažah. »Hkrati pa moramo pri proizvajalcih in trgovcih čim večkrat izraziti željo, da bi radi kupovali izdelke brez aditivov. Prepričan sem, da nam bi oboji z veseljem ustregli, če bi le vedeli, da nam ni vseeno,« je spodbudno sklenil sogovornik.
IN, 26. januar 2012
