Bownovo terapijo, ki ima svoje korenine v Avstraliji, je pred petdesetimi leti razvil Thomas Bowen. Avstralski vladi in širši javnosti je postal znan šele leta 1975, ko je vlada izvedla anketo o uporabi naravnega zdravljenja. Takrat se je izkazalo, da je bil Bowen eden izmed najbolj zaposlenih in uspešnih zdravilcev v Avstraliji, saj je na leto uspešno pomagal več kot 13.000 ljudem.

fotografija.jpg
Zaradi svoje učinkovitosti je Bownova terapija danes v Avstraliji celo vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja, po letu 1986 pa se je razširila tudi v ZDA in Evropo. Na pot spoznavanja te oblike manualne terapije nas je popeljala Ana Golčer (foto: Špela Golčer), po izobrazbi višja medicinska sestra, ki se je s terapijo spoznala pred leti, ko si je poškodovala zapestje in je poleg tradicionalne medicine preizkusila še številne metode komplementarne medicine. „Med drugim sem obiskala tudi Bownovega terapevta, pri katerem so bili rezultati tako uspešni, da sem se po okrevanju tudi sama odločila, da se bom naučila izvajati Bownovo terapijo. S svojim delom sem danes zelo zadovoljna, saj opažam, da so pri velikem številu ljudi bolečine povsem prenehale, pri ostalih pa so se znatno zmanjšale,“ nam je o tem, kako je njo v svet Bownove skrivnosti popeljalo življenje, zaupala Ana.

Bownova terapija sodi v skupino nežnih manualnih tehnik, pri kateri gre za manipulacijo mišičnih tkiv in fascije. "Fascija oziroma vezivno tkivo ima pri terapiji velik pomen, saj se dražljaj, izveden na njej, prenese v telo. Bistvo terapije predstavljajo Bownove poteze, s katerimi delujemo na vezivno tkivo in živčni sistem. Bownova poteza je kratka in traja le toliko časa, da z njo terapevt izzove dražljaje na posameznih delih telesa," je Golčerjeva predstavila temelje, na katerih sloni terapija, in pojasnila, da ti posegi v telesu sprožijo niz dogodkov, ki spodbudijo spremembe energetskega in fizičnega stanja telesa. Bownov poseg nato terapevt izbere glede na težave, ki jih ima oseba. Ti lahko zajamejo celotno telo,ali pa le posamezne posege na potrebnih lokacijah.

Neinvazivnost Bownove tehnike
Manualna tehnika je izraz, ki se v fizioterapiji uporablja za različne vrste terapij, ki jih terapevt izvaja z rokami in temeljijo na uporabi nežnih in natančnih gibov, ki delujejo na vezivno tkivo. »Takšno delovanje omogoča ponovno vzpostavitev telesnega ravnotežja, saj preko njega vplivamo na vse regulacijske sisteme v telesu. Pri tem gre za neinvazivno metodo, s katero manualni terapevt s posebnimi tehnikami vpliva na strukture gibalnega sistema. Pri manaulni terapiji terapevt z ročnimi posegi zdravi mehka tkiva, poveča gibljivost sklepov, okrepi mišično moč, izboljša koordinacijo, vzpostavi telesno ravnotežje itd.« je pojasnila sogovornica.

Posebnost tehnike

Bownova terapija se od ostalih manualnih tehnik razlikuje po posebnih Bownovih potezah oziroma posegih. "S temi blagimi in neinvazivnimi potezami v telesu spodbudimo procese za samoregulacijo in korekcijo. Zaradi neinvazivnosti Bownovih potez so nekateri ljudje včasih presenečeni, saj je pogosto zakoreninjena miselnost, da moramo med posegom čutiti bolečino, če želimo da bo terapija učinkovala. Z Bownovo terapijo dokazujemo, da je to prepričanje zmotno in da je lahko celoten proces prijeten, sproščujoč in neboleč," je poudarila terapevtka in izpostavila posebnost terapije, ki se skriva v kratkih časovnih razmakih med izvajanjem Bownovih potez, ko se terapevt osebe ne dotika. Kratek premor omogoči telesu, da integrira nevrološke in energetske spremembe, ki so jih prožile Bownove poteze. Terapija se navadno izvaja enkrat na teden. Pri akutnih bolečinah se znatno izboljšanje pokaže že po nekaj obravnavah, pri kroničnih težavah pa je potrebno ponavadi več zaporednih obiskov. Izvaja se lahko na vseh starostnih skupinah (od dojenčkov do starejših) in pri večini primerov težav.

Delovanje terapije
Bownova terapija predstavlja terapevtski somato-vibracijski način vnašanja dražljajev v nevrološki sistem, s kombinacijami natančnih in nežnih prekovlakenskih manipulacij. „Z nežnimi raztegi vezivnega tkiva na specifičnih živčno-mišičnih točkah preko fascij, ki obdajajo mišice, kosti in vse organe, v telo vnašamo informacije. Ker ima fascija direktno in indirektno povezavo z vsakim delom telesa, se ob vnosu informacije dražljaji prenesejo v vse regulacijske sisteme. Vezivno tkivo igra najbolj pomembno vlogo pri izvajanju Bownove terapije," je delovanje terapije pojasnila sogovornica in poudarila, da postaja v zadnjem času fascija eden izmed najbolj raziskovanih sistemov, pri čemer spoznavamo njeno izredno pomembno vlogo pri vzdrževanju celostnega ravnovesja in zdravja. Manj znana in sprejeta pa je tudi teorija, da fascija med drugim deluje kot rezervoar za naša neizražena negativna čustva in travmatične spomine.

S terapijo nad telesni stres

Avtonomni živčni sistem nadzira preko 80 odstotkov vseh telesnih funkcij (respiracija, kontrola srca, reprodukcija, hormonska regulacija, prebavni sitem itd.) in je zelo dovzeten za fizične, mentalne in čustvene obremenitve, ki jih vsakodnevno doživljamo. "Avtonomno živčevje delimo na simpatično, ki skrbi za aktivnost in parasimpatično živčevje, ki skrbi za sprostitev. Večinoma zaradi stresnega življenja prevladuje delovanje simpatičnega živčevja. Bownova terapija v telesu ustvari pogoje, kjer pride do začasne prevlade parasimpatičnega živčevja nad simpatičnim, takšno stanje pa omogoča, da se telo hitreje samouravnovesi in ozdravi," je razložila terapevtka. Kot je še povedala, med terapijo pogosto slišimo peristaltične zvoke kot odziv na Bownove posege, ki jih opravljamo na telesu. "Peristaltika se pospeši, kadar postane parasimpatično živčevje bolj aktivno, zato na ta pojav gledamo kot pozitiven znak sprememb v avtonomnem živčnem sistemu. Hkrati pa oseba preide v sproščeno stanje. Ko med Bownovo terapijo manipuliramo fizična tkiva, povzročamo tudi vibracijske spremembe v energetskem polju in meridianih, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje v fizičnem in energetskem sistemu in s tem osebi omogočajo, da se vrne v bolj uravnoteženo in zdravo stanje," je še dodala.

Kdaj terapija najbolj pomaga?

Bownovo terapijo najpogosteje uporabljajo pri mišično-vezivno-skeletnih problemih, ki so posledica športnih poškodb, nesreč, negativnih delovnih navad in pri lajšanju bolečine. "Mnogi ljudje, ki jo že poznajo, jo uporabljajo tudi zaradi globokih sprostitvenih učinkov in za manjšanja stresa. Je pa Bownova terapija uspešna pri komplementarnem zdravljenju ali obvladovanju mnogih motenj, kot so anksioznost, artritis, artroza, alergija, astma, bolečine po poškodbah, motnje v mišično-vezivnem sistemu, bolečine med lopaticama, v križu, križnici ali trtici, pri išiasu, težavah z dojkami, depresijami, glavobolih, sinusitisu, skoliozi, vrtoglavici, neplodnosti (kadar ni infekcij ali fizičnih blokad), pa tudi pri kronični utrujenosti brez patoloških vzrokov," je raznolikost terapije predstavila sogovornica in poudarila, da je najbolje, da se Bownova terapija uporablja samostojno. Telo namreč po terapiji potrebuje nekaj časa, da se lahko nanjo popolnoma odzove, zato v tem času ne priporoča drugih terapij.

Obisk terapevta
Terapijo izvajajo na masažni mizi, kjer na stranki izvedejo potrebne Bownove posege. Ljudem svetujejo, da se osredotočijo na dihanje in se poskušajo čim bolj sprostiti. Med serijo potez in posegov sledijo kratki časovni odmori, ki dovolijo sistemu, da se odzove na vnesene dražljaje. Terapija traja približno eno uro, idealni razmik med posameznimi terapijami pa je med petimi in sedmimi dnevi. „Število izvedenih Bownovih terapij je odvisno od zdravstvenih težav, ki jih ima oseba. Pri akutnih težavah se običajno hitreje pokaže izboljšanje kot pri kroničnih težavah. V povprečju je potrebnih od 4 do 6 obravnav, da dosežemo stabilno izboljšanje stanja," je razložila sogovornica in poudarila, da je za optimalen uspeh Bownove terapije zelo pomembna hidracija. Strankam zato svetuje, da po terapiji spijejo vsaj liter in pol vode na dan. Reakcije po terapiji so namreč bolj pogoste in izrazite, če je telo pred in po terapiji slabo hidrirano. Nekaj dni po Bownovi terapiji svetuje tudi izogibanje prekomernemu fizičnemu naporu in vročini (savne in vroče kopeli).

Odzivi telesa na terapijo
Ana Golčer se pri delu Bownove terapevtke srečuje z različnimi odzivi ljudi na terapijo. "Pogosto se že nekaj minut po začetku izvajanja terapije pojavi občutek globoke sproščenosti in dobrega počutja. Delna ali popolna ublažitev bolečine je eden izmed tipičnih učinkov Bownove terapije. Veliko ljudi pripoveduje o različnih nenavadnih občutkih v telesu, kot na primer mravljinčavost, občutek toplote, krčenje ali trzanje mišic, občutki breztežnosti in lebdenja. Občutki niso nujno enaki; včasih ljudje ne občutijo nikakršne fizične spremembe, a je njihov odziv na terapijo vseeno pozitiven. Poslabšanje navzočega problema je pogosta reakcija po Bownovi terapiji. Med tem časom je potrebna potrpežljivost in ravnanje po navodilih terapevta. Takšno stanje navadno izzveni v enem do dveh dnevih,“ je pomembno sporočilo poudarila sogovornica. Nekateri ljudje doživljajo tudi pogostejše uriniranje, znojenje ali smrkanje. Pri tem gre za čiščenje, ki ga ne smemo zatreti. Telo namreč samo izbere najbolj primeren sistem, preko katerega se detoksificira. Tudi učinek na raven energije je različen. „Nekateri ljudje so po koncu Bownove terapije polni energije, drugi pa zaspani in utrujeni,“ je povedala Golčerjeva in sklenila, da je potrebno prisluhniti svojemu telesu in slediti napotkom, ki nam jih posreduje.