Kljub temu pa se nekatere ženske pregledov ne udeležujejo redno. Med temi je še posebej veliko žensk med 50. in 64. letom starosti, ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu opozarjajo pri državnem presejalnem programu ZORA (njegov slogan na fotografiji spodaj).

Rak materničnega vratu je med vrstami rakov izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–80 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

V Sloveniji imamo organizirani presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu že od leta 2003. Ženske so presejalni program dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Slovenija se lahko pohvali, da se je v prvih sedmih letih delovanja DP ZORA pojavnost raka materničnega vratu znižala za dobro tretjino, kar je tudi v evropskem merilu velik uspeh.

_615997.jpg
Kaj lahko naredimo, da bo v Sloveniji raka materničnega vratu še manj?

Več kot polovica vseh žensk, ki zbolijo za rakom materničnega vratu, se presejalnih pregledov programa ZORA ne udeležuje redno. Zato je treba ženske med 20. in 64. letom spodbujati, da se vsake tri leta naročijo na preventivni pregled pri izbranem ginekologu ali da se odzovejo vabilu na pregled. Zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb lahko reši življenje.

Nevarnost, da bo ženska zbolela za rakom materničnega vratu, je še posebej velika pri starejših ženskah, ki se niso redno udeleževale presejalnih programov. Čeprav je delež žensk, ki jih pregledajo v DP ZORA, visok, pa pri starejših od 50. let ne dosega ciljne vrednosti 70 odstotkov. Zato je treba vložiti dodatne napore v spodbujanje žensk med 50. in 64. letom, da se udeležujejo presejalnih pregledov. Ženske, ki redno hodijo na preglede in imajo normalne izvide presejalnega testa, imajo zelo majhno tveganje, da zbolijo po 64. letu.

Pregledanost v zadnjem triletju dosega 70 odstotkov v vseh slovenskih regijah, razen v osrednjeslovenski, podravski, notranjsko-kraški in obalno-kraški statistični regiji.

Nosilec programa je Onkološki inštitut Ljubljana

Presejalne preglede žensk opravljajo ginekologi na primarni zdravstveni ravni. Ženska lahko pride na presejalni pregled sama, če tega ne stori, jo vsake tri leta povabi njen izbrani ginekolog. Če Register ZORA pri določeni ženski tudi v četrtem letu ne zabeleži izvida brisa materničnega vratu, ji pošlje vabilo koordinacijski center ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Na ginekološkem pregledu ginekolog ženski odvzame bris materničnega vratu. Pošlje ga v citološki laboratorij, ki oceni, ali so celice materničnega vratu v brisu normalne ali patološko spremenjene. Izvid brisa laboratorij sporoči ginekologu, ki žensko v primeru patološkega rezultata povabi na nadaljnjo diagnostiko ali zdravljenje, podatke v elektronski obliki pa posreduje Registru ZORA.

Lani so posodobili strokovne smernice za obravnavo v programu ZORA. Tako so uskladili klasifikacije citoloških izvidov brisa materničnega vratu z mednarodno klasifikacijo po Bethesdi, v skladu s sodobnimi znanstvenimi spoznanji so v obravnavo žensk vključili tudi triažni test HPV.

Večina negativnih izvidov

Večina presejalnih brisov materničnega vratu ima negativen izvid (v letu 2010 94 odstotkov), le majhen del ima patološki izvid (6 odstotkov). Patološki brisi se glede na ukrepanje delijo v dve skupini: tisto, pri kateri je smiselno še počakati in bris ponovno pregledati čez pol leta (saj lahko spremembe tudi same izginejo), in tisto, kjer je potreben takojšnji diagnostični poseg za histološko diagnostiko (biopsija materničnega vratu ali abrazija kanala materničnega vratu). Hude spremembe, ki narekujejo takojšnjo histološko diagnostiko, so zelo redke. Od vseh žensk, ki so bile na presejalnem pregledu leta 2010, jih je manj kot en odstotek imelo tak izvid brisa materničnega vratu, da so potrebovale takojšnjo histološko diagnostiko.

Od oktobra 2010 lahko ginekolog pri ženskah s patološkim presejalnim brisom, ob točno določenih indikacijah, opravi tudi triažni test HPV. Triažni test HPV odkriva prisotnost visokotveganih HPV pri ženskah s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Omogoča odkriti ženske z večjim (HPV-pozitivne) oziroma manjšim (HPV-negativne) tveganjem za razvoj raka materničnega vratu ter temu prilagoditi nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje in tako preprečiti razvoj raka. Negativen rezultat triažnega testa pomeni manjše tveganje za razvoj raka materničnega vratu, so sporočili iz presejalnega programa ZORA.

Dnevnik, 23. januar 2012