alja_holistic.jpg
Če bi bilo po njenem, bi trgovine opremili z oddelkom, kakršen je zdaj tisti z biohrano, nad katerim bi razločno pisalo: Živila z dodanimi emulgatorji, aditivi, hormoni, antibiotiki, parabeni, toksini, gensko spremenjenimi živili… »Prav zanima me, kdo bi tamkaj kupoval. Jaz že ne,« je odločna sogovornica.

Takšni napisi sicer obstajajo, vendar na izdelkih, ki so marsikdaj tako drobni, da bi zanje potrebovali povečevalno steklo. »Proizvajalci bi seveda najraje skrili vse sporne sestavine, ki so dokazano škodljive našemu zdravju. Ker pa jih morajo navesti na embalaži, se potrudijo, da to storijo na kar najbolj neopazen način,« je iskrena Dimiceva, ki z obžalovanjem ugotavlja, da večina ljudi tako ali tako ne prebira etiket, tudi sicer pa marsikdo ne ve, kaj kakšna sestavina (tudi če je skrita za kodo) na etiketi pomeni. Ko se odpravimo v trgovino, voziček tako kaj hitro napolnimo s kemijo. Številni aditivi v prehranskih izdelkih so namreč izključni izdelek kemične industrije in so dokazano strupeni, lahko pa imajo tudi rakotvorne učinke.

Vsak dan presežemo priporočljivo mejo
Razlogov za dodajanje aditivov je več. Konzervansi denimo podaljšajo obstojnost živila, antioksidanti hkrati še preprečujejo kvarjenje živil, zaščitni plini se uporabljajo pri pakiranju živil, emulgatorji ohranjajo zmes dveh ali več faz, ki se sicer ne mešajo (na primer vode in olja), zgoščevalci povečajo viskoznost itd. Večina aditivov se lahko uporablja le v omejenih količinah oziroma kolikor je potrebno za doseganje želenega tehnološkega učinka. Ko pa govorimo o omejenih količinah, nastopi težava. Alja Dimic opozarja: »Vsak proizvajalec mora napisati, kakšna je najvišja dovoljena vrednost aditiva v izdelku, ki ga pojemo, in kakšne količine ne smemo prekoračiti. Vendar je res, da mi ne pojemo le enega izdelka. Ko zaužijemo kruh, vnesemo v telo neko dovoljeno vrednost aditivov v njem, nato si nanj namažemo mlečni namaz, ki je spet poln aditivov, za kosilo uporabimo kakšno kocko za juho ali kar juho iz vrečke, zamrznjeno in vnaprej pripravljeno hrano, popoldne si privoščimo nekaj piškotkov, zvečer kakšen jogurt, ki spet vsebuje aditive. Če nam uspe, pojemo za povrh še jabolko, polno škropil,« nalaganje aditivov v telesu komentira prehranska strokovnjakinja. Dodaja, da ob tem ni nič presenetljivega, da je okoli nas vse več alergij, raka in težav s hormoni.

Najnevarnejša sta mononatrijev glutaminat in aspartam
Prvi je ojačevalec okusa in eden najbolj škodljivih prehranskih aditivov, ki se nahaja v vrečkah in pločevinkah juh, v krekerjih, piškotih, kruhu, mesu, solatnih prelivih, sirih, bombonih, zamrznjenih obrokih, konzervirani in tudi v otroški hrani, je naštela sogovornica. »Ta ojačevalec okusa izboljšuje okus hrane, zaradi česar imajo predelano meso, pripravljeni obroki, hrana v restavracijah in zamrznjeni obroki okus in videz sveže hrane,« je njegov učinek pojasnila Dimiceva in navedla še eno skrb zbujajočo podrobnost o drugem najnevarnejšem aditivu – aspartamu.

Sladilo, ki je narejeno kot biološko orožje

»Aspartam so izdelali po naročilih Pentagona kot biološko orožje, kar dejansko tudi je. Je najbolj uporabljeno sladilo na svetu in najdemo ga v jogurtih, juhah, pijačah, bombonih, piškotih, zdravilih, žvečilkah in še v tisoč drugih živilih,« je naštela. Žvečilke so po besedah sogovornice sporne iz več razlogov. »Vsebujejo tudi sorbitol, maltitol, glicerol, barvila, BHA - derivat nafte, ki povzroča alergične reakcije in je dokazano rakotvoren ter v nekaterih državah prepovedan,« je opozorila Dimiceva in nadaljevala z dokazanimi bolezenskimi znaki, ki jih oba najnevarnejša aditiva povzročata. Naštejmo jih le nekaj: glavoboli, migrene, bruhanje, driska, astmatični napadi, kožni izpuščaji, napadi panike, depresija, težave s prostato, na seznamu je tudi rak.

»Ne jem pakirane hrane«
Najprej je bilo naravno, nepredelano, šele nato so živila zapakirali in jim podelili rok trajanja tudi do nekaj let. Sogovornica zagovarja vrnitev k prvinskosti in sama postavlja najboljši zgled. »Prehranjujem se izključno z lokalno pridelanimi izdelki, s svežo sezonsko zelenjavo in sadjem, kupujem žita in si sama pripravljam obroke iz njih, ne jem pakirane in vnaprej pripravljene hrane. Ne uporabljam zgoščevalcev, arom, mešanic in povem vam, kako zelo okusna je takšna hrana. Ne le da je zdrava, tudi zelo preprosto jo je pripraviti. To potrdijo prav vsi, ki pridejo k nam,« je povedala prehranska strokovnjakinja, ki vodi center Holistic (več na www.holistic.si). Ljudje ob spremenjenih prehranjevalnih navadah poročajo, da imajo več energije, bolje spijo, so bolj odporni in zdravi, marsikdo pa tudi izgubi odvečne kilograme, ne da bi se držal posebne diete. »Vsak, ki nas obišče in enkrat okusi zdravo hrano, si nikoli več ne želi na stara pota. Le kdo, ki se odlično počuti, bi si spet želel počutiti tako, kot se dandanes počuti večina ljudi?« je za konec v razmislek povedala sogovornica.