Kaj je najpogosteje vzrok za nenadzorovano uhajanje vode pri ženskah? Ali obstajajo različni tipi inkontinence pri ženskah?
»Na razvoj inkontinence pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. Število porodov je vsekakor eden od teh, posebno pri starejših ženskah. Pri ženskah do 50. leta starosti obstaja do 30-odstotna nevarnost nastanka inkontinence. Vrsta poroda (klasični ali carski rez) vpliva na razvoj stresne inkontinence pri mlajših ženskah, vsekakor pa porod nima vpliva na razvoj urgentne inkontinence (PASM) in na razvoj inkontinence pri ženskah nad 65. letom starosti.
Intenzivna športna aktivnost lahko povzroči razvoj inkontinence, posebno pri ženskah z nizkim stopalnim lokom. Pri teh se široko področje stopala, ki udari ob tla, prenese na mišice medeničnega dna in jih dodatno obremenjuje. Tudi pri kadilkah je opažen večji odstotek mešane inkontinence (stresne in urgentne). Pri tistih s povečano telesno težo je opaziti več vseh oblih inkontinence. Večji kot je ITM (indeks telesne mase), več je inkontinence.
S staranjem se pojavijo določene spremembe, ki lahko vplivajo na nastanek urinske inkontinence. Te so: zmanjšana elastičnost stene mehurja, zmanjšana raztezljivost mišice mehurja, ki vodi k nepopolnemu praznjenju, zmanjšanje števila spontanih stiskanj mehurja in druge.
Najpomembnejše so spremembe pri ženskah, ki nastanejo kot posledica hormonskega usihanja. Pomanjkanje estrogenov v postmenopavzalnem obdobju ima pomembno vlogo pri nastanku inkontinence.
Obstaja več vrst inkontinence. Najpogostejša je stresna inkontinenca. Ta je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna z nezmožnostjo notranje mišice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se poveča pritisk v trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje težkih predmetov). Običajno uide manjša količina urina. Druga oblika je urgentna inkontinenca, ki se pojavi zaradi preuranjenega stiskanja mišice mehurja ob že ne dovolj napolnjenem mehurju. Tako stiskanje mehurja lahko nastane spontano ali pa ga sproži povečan pritisk v trebuhu kot pri stresni inkontinenci. Omenil bi še owerflow ikontinenco, ki nastane zaradi zapore odtoka seča pred mehurjem ali splošne oslabelosti mišice mehurja.«

PASM je pri ženskah štirikrat pogosteje kot pri moških povezan z uhajanjem vode. Kako strokovnjaki to razložite?

_134578753.jpg

»PASM je pri ženskah res kar štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Pogostost teh znakov se stopnjuje s starostjo. Uhajanja vode pri PASM pa ne smemo mešati z uhajanjem vode pri stresni inkontinenci, kjer je vzrok v oslabitvi podpornih mišic, ki obdajajo sečnico. Ta oslabitev ja pri ženskah najpogosteje starostna.
Število novoodkritih primerov PASM je pri obeh spolih približno enako (okoli 16 %). Razlika med spoloma pa je v številu bolnikov s PASM in z inkontinenco na račun ženske populacije. Pri ženskah narašča število bolnic z urgentno inkontinenco z naraščanjem prekomerne telesne teže.«

Kakšne dodatne težave nosi s seboj PASM?
»Znaki PASM pogosto porušijo normalno življenje kontinentnih in inkontinentnih bolnic. Zaradi teh znakov so onemogočeni normalni socialni stiki, lahko pa se zaradi tega pojavijo še težave pri spolnem življenju. Pri teh bolnicah se tudi močno zmanjša delovna sposobnost. Zaradi nezmožnost normalnega dela bolnice pogosto menjajo delovno mesto.«

Ali so infekcije sečil pogost vzrok za nastanek nenadzorovanega uhajanja vode oziroma PASM?
»Vnetje mehurja lahko povzroči hudo draženje sluznice mehurja, kar lahko povzroči urgentne pozive za mokrenje. Ta nujnost lahko povzroči tudi prehodno uhajanje vode, ki pa se običajno umiri z ozdravitvijo vnetja. Pogosta, ponavljajoča se vnetja mehurja lahko v določenih primerih povzročijo kronične spremembe na receptorjih stene sečnega mehurja in posledično nastanek PASM.«

Kako si ženske lahko pomagajo pri premagovanju težav? Kolikšen pomen imajo Keglove vaje? Ali priporočate elektrostimulacijo mišic medeničnega dna? Kako pomembno je vodenje dnevnika mokrenja?
»Zdravljene je odvisno od vrste inkontinence. Na voljo imamo vedenjsko terapijo, zdravila oziroma operacije.
Vedenjska terapija ima pomembno vlogo. Lahko gre za preproste vaje za krepitev mišic medeničnega dna po Keglu (Kegel 1948). Pri tem se v nožnico vstavljajo valjčki različnih tež. Ženska jih poskusi zadržati, da ne zdrsnejo iz nožnice. Podoben učinek na mišice medeničnega dna imajo tudi elektrostimulacije z nožničnimi ali rektalnimi vložki. Moderna tehnika je biofitback. Pri tem ženska ob izvajanju omenjenih vaj na aparatu spremlja pravilnost stiskanja posameznih mišic. Ta metoda je ambulantna, preproste vaje pa lahko izvaja doma. Z vedenjsko terapijo se da pozdraviti kar 60 % bolnic. V prodaji so številni različni pripomočki, ki omogočajo izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna.
Pomen zdravljenja z zdravili je v blokiranju določenih receptorjev, ki povzročajo stiskanje mehurja, ali draženju tistih, ki povzročajo boljšo razteznost mehurja in močnejše stiskanje mišice zapiralke. Uporaba nadomestne hormonske estrogenske terapije v postmenopavzalnem obdobju za zdravljenje inkontinence ni naletela na dober odziv.
Operativno zdravljenje pride v poštev, ko vse druge oblike nimajo učinka. Običajno z operacijo podpremo (obesimo) izhod mehurja na nitke ali trakove, ki se končajo na mišični ovojnici trebušne stene. Pri napenjanju trebušne stene s tem dvignemo vrat mehurja in tem preprečimo nenadzorovano odtekanje seča.
Vodenje dnevnika mokrenja je pomemben podatek, ki ga mora imeti zdravnik pred začetkom zdravljenja in po določenem času zdravljenja. To je zapis, ki ga vodi bolnica, vpisuje pa število mokrenj dnevno, znake in količino izločenega seča skozi nekajdnevno obdobje. Tak dnevnik je objektivni pokazatelj uspešnosti zdravljenja.«

Kakšno vlogo imajo lahko pri samozdravljenju urinske inkontinence naravna zdravila in ali katera priporočate?
»Samozdravljenje urinske inkontinence z naravnimi zdravili ne pride v poštev.«

Ali je na voljo dovolj medicinsko-tehničnih pripomočkov in kako je s kritjem stroškov zanje?
»Medicinskih pripomočkov je gotovo dovolj, vendar vseh ne krije zavarovalnica. Veliko teh mora bolnica plačevati sama.«

Kakšen je pristop zdravljenja z zdravili? Katera zdravila predpišete ženskam s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem?
»Zdravljenje je večstopenjsko. Pomembno je, da se bolnica zave, da je težava ozdravljiva. Že prepričanje o uspehu je pol poti k ozdravitvi. V začetni fazi začnemo zdravljenje z najnižjim predpisanim odmerkom zdravila. Po dveh mesecih naredimo kontrolni pregled, pri katerem preverimo uspešnost zdravljenja in prenašanje zdravila. Če ni posebnih stranskih učinkov, dvignemo zdravljenje na polni odmerek. Zdravil je več vrst (solifenacin, festerodin, darifenancin, tolterodin in druga), delujejo pa približno enako.«

Kako ta zdravila delujejo in ali gre za novejši pristop v zdravljenju PASM? Kakšna je njihova učinkovitost – ali pomagajo zadržati vodo tako dolgo v telesu, dokler pacient ne pride do stranišča?
»Zdravila za zdravljenje PASM sproščajo gladke mišice mehurja, ki se zato lahko bolj napolni, preden se pojavijo refleksi za praznjenje. Kot druga zdravila imajo tudi ta lahko kar nekaj stranskih učinkov, vendar v večini primerov bolniki zdravila dobro prenašajo. Pomembno je poudariti, da je zdravljenje dolgotrajno, v večini primerov celo dosmrtno. Pri bolnikih z glavkomom je potrebna posebna previdnost, prav tako pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter in pri nosečnicah.«

Mogoče za konec vaš nasvet vsem, ki trpijo zaradi PASM in drugih vrst nenadzorovanega uhajanja vode.
»PASM je težava, o kateri ženske lažje spregovorijo kot moški. Mogoče bo v prihodnje tudi moškim lažje, saj imajo na voljo spletne naslove, kjer se lahko pogovarjajo o svojih težavah. Ne odlašajte z obiskom urologa. Zdravljenje je uspešnejše v začetni obliki, ko so težave milejše. Pozneje, ko se zakoreninijo, jih je težko omiliti. Pomembno je te težave prepoznati čim prej, saj je zdravljenje zahtevno in dolgotrajno, včasih celo dosmrtno.«

Moje zdravje, 20. december 2011