V zadnjih letih je prevladalo prepričanje, da je dobro, da človek kaj naredi tudi za svojo kondicijo. Fizično in psihično. V časih, v kakršnih živimo, je stresov in obremenitev preveč in prav prikladno je, če si človek lahko privošči nekaj trenutkov sprostitve, da si nabere novih moči, hkrati pa naredi nekaj tudi za svoje telo. Zato ni presenetljivo, da so se tudi pri nas na vso moč razvili številni fitnes klubi in klubi z drugačnimi načini dela. A tudi vse te vrste se razvijajo in v zadnjih dneh je k nam prodrla nova inačica skrbi za svoje telo in dobro počutje, tako imenovani holistični fitnes. Pogovarjali smo se s prvim trenerjem te novosti pri nas, Primožem Raspotnikom.
»Sama vadba fitnesa ni več samo nekakšno premetavanje uteži in podobne zadeve, to je nekako že mimo. Naslednji korak je povezava treninga za telo in um in ta povezava je holistični fitnes. To pomeni, da okrepimo telo, zraven pa poskrbimo tudi za sprostitev in okrepitev našega uma. Vemo, da so v sedanjem času ljudje zelo obremenjeni in pogosto pod stresom in prav holistični fitnes naj bi poskrbel, da se ta stres vsaj zmanjša, če že ne odpravi,« začenja svoje poglede na novost Primož Raspotnik in razloži, da ima holistični fitnes v bistvu štiri korake, štiri stopnje.
Štirje posamezni koraki
»Prvi korak vadbe so dihalne in raztezne vaje. Gre za dihalne vaje s posebno tehniko dihanja, torej za pravilno dihanje. S tem omogočimo večjo gibljivost prsnega koša, sprostimo mišice in jih pripravimo za trening. Z razteznimi vajami v bistvu povečamo gibljivost mišic, preprečimo in zaustavimo utrujenost in notranjo zastrupljenost mišic, čemur po domače rečemo musklfibr in tako smo pripravljeni na kakovostno treniranje.« Drugi korak holističnega fitnesa je kardio boks in kardio kikboks.
»Našim strankam v tem delu pokažemo osnove udarjanja v vrečo, sparinga in vaje za trebušnjake, kar je zagotovo dobra osnova za premagovanje stresa, za njegovo razbijanje. Potem je na vrsti tretji korak, tretji del, kar je dejansko vadba na tako imenovanih kinesis napravah. To so posebne naprave tech gima, z gumiranimi vrvmi, ki omogočajo naravno simuliranje gibanje telesa. Vadba je uporabna tako za rekreativce in občasne športnike, recimo jim amaterje, kot tudi za prave profesionalne športnike, saj lahko simuliramo tudi udarce tenisa, golfa, celo skoke, kot denimo pri smučarskih skokih.«
Na koncu sledi še zadnji, četrti korak treninga holističnega fitnesa, to so vaje z lastno težo. »Naj povem preprosto. Gre za sklece, vzgibe, vsemu temu lahko dodamo še proste uteži, ki omogočajo, da razvijamo motoriko in ravnotežje naših gibov. Na koncu so tu še tako imenovane TRX vrvi, s katerimi razvijamo maksimalno moč in vzdržljivost. Na vseh teh štirih korakih je zasnovan holistični fitnes.«
Boljša gibljivost telesa
Primož Raspotnik je, da ne bo kakšnega dvoma, trener fitnesa z licenco, deloval je tudi v Nemčiji kot trener za fizično pripravo, o holističnem fitnesu pa se je nekaj časa učil tudi na drugi strani luže, v ZDA. Seveda lahko zato odgovorno zagotavlja dobrobiti takega treninga. »Vsi ti segmenti trajajo približno po petnajst minut, torej celotna vadba skupaj traja dobro uro, morda nekaj več. Zanesljivo lahko trdim, da se po kakšnih dvanajstih treningih rezultati že zelo lepo vidijo. Poznajo se na več načinov: boljša je gibljivost telesa, zmanjša se telesna teža, manj je nezaželenih maščob v telesu, izboljša se naša motorika gibov, popravi se kondicija, zmanjša se stres.«
Posamezniki ali majhne skupine
Gre za novost pri nas in Primož je s prvimi odzivi zelo zadovoljen. »Zdaj sem še edini in moram reči, da je kar veliko zanimanja za tak način vadbe. Tu v Mojfitu se že kar mnogi skušajo priključiti vadbi. Je pa res, da ne gre za velike skupine, saj lahko delam le z eno oziroma največ štirimi osebami hkrati, ker je potrebna, če tako rečem, individualna obdelava. Naj ponovim, da lahko zagotovim po dvanajstih treningih, da je človek v povsem drugačni kondiciji, tako fizično kot psihično, da je na koncu lahko zadovoljen s tem, kar je naredil. Se pa lahko s tako vadbo nadaljuje, lahko pa je tudi dodatek k vsem drugim športnim dejavnostim. Primeren je za vse kategorije, celo za povsem začetnike.«
Dvanajst treningov nekako vzame mesec dni časa, saj so treningi priporočljivi trikrat na teden. En tak ciklus, ena celota stane od 350 do 450 evrov, kar pa je. »Odvisno od tega, kaj posameznik pričakuje. S posameznikom ali posameznico narediva lahko tudi primeren urnik za vadbo v tem času, odvisno od tega, kar sam od vsega tega pričakuje. Skratka, gre za večnamensko telesno in umsko vadbo, primerno za nadaljevanje športnega udejstvovanje in rekreacije in za sprostitev psihičnih napetosti,« je še povedal Primož Raspotnik.
Nedeljski dnevnik, 28. december 2011