V Švici javno reklamirajo XXS-kondome za mladoletnike. To so majhni kondomi za fante, ki so stari 12 in več let, saj so strokovnjaki ugotovili, da pri petnajstih letih, ko začno delovati hormoni, ti mladoletniki ne vedo, kaj bi. Starši nimajo časa spolno vzgajati svojih otrok, torej ostanejo nasveti prijateljev, saj je v tej občutljivi starosti vse zavito v skrivnost. Fantje in dekleta, ki so stari petnajst let, nikoli ne bodo priznali, da jih je strah ali da ne vedo, kaj narediti. Strokovnjaki so zaskrbljeni, ker začetek spolnega življenja med dvanajstim in šestnajstim letom zagotovo ni tisto, k čemur bi spodbujali, saj psihično in fizično vpliva na razvoj še nezrele osebe. Tudi pri naših južnih sosedih so že pred časom ugotovili, da imajo fantje v povprečju prvi spolni odnos pri 16,7 leta, dekleta pa izgubijo nedolžnost, ko so v povprečju stare 17,1 leta. Podobnih ugotovitev, ki so pri poznavalcih vzbudile pozornost, je bilo na Hrvaškem še veliko.
Tudi pri nas nič drugače
In pri nas? Prvi preliminarni podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki jo opravijo na štiri leta, so pokazali, da tudi pri nas nismo nikakršna oaza sredi sveta, kjer bi mladi pozno vstopali v spolno življenje. Podatek, da je imela skoraj tretjina anketiranih slovenskih petnajstletnikov že spolni odnos, je kar nekako zaobšla medije, kot bi se to zdelo povsem normalno, kot da ta podatek ni skrb zbujajoč.
Pa res ni?
»Podatek je zagotovo skrb zbujajoč. Ker kaže, da ima skoraj tretjina mladostnikov težave, da je tretjina otrok čustveno in vzgojno zanemarjenih in da v takšnem zgodnjem spolnem stiku iščejo pozornost ter varnost, ki je drugje, v družini ali v družbi, ne dobijo. Raziskave tudi kažejo, da imajo mladi, ki zgodaj vstopijo v spolne odnose, kasneje v spolnosti več težav, pogosteje menjajo partnerje, so pogosteje depresivni in manj zadovoljni s svojim življenjem,« kratko in jasno odstre dejstva, ki se skrivajo za temi na videz nedolžnimi številkami strokovnjakinja, ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Primerjava z drugimi državami pokaže, da se po številu petnajstletnikov, torej skoraj še otrok, ki so že kdaj vstopili v svet spolnosti, ki naj bi bil vendarle nekako rezerviran za zrele posameznike, slovenski mladostniki uvrščajo v spodnjo polovico devetindvajsetih držav, ki so še sodelovale pri raziskavi.
Pa vendar podatek preseneča. Je mogoče, da bi mladostniki, ko so izpolnjevali anketo, pretiravali, se nekako »pohvalili« pred seboj in pred drugimi, da so ta korak že storili? Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), kjer so raziskavo opravili, povedo, da ta temelji na mednarodni metodologiji z anketiranjem reprezentativnega vzorca petnajstletnikov in petnajstletnic v slovenskih šolah.
»Podatke smo posebno skrbno in v najboljši možni meri prečistili, tako da ocenjujemo, da smo v tem pogledu dosegli dovolj dober približek realnega stanja. Pri tovrstnih anketah, v katerih posamezniki sami poročajo o svojem vedenju, pa vendarle obstaja določena verjetnost, da odgovori nekaterih mladostnikov zaradi različnih razlogov niso popolnoma resnični, kar je pri raziskovanju spolnega vedenja (torej nečesa, kar se dotika zelo osebnega področja življenja mladostnikov) in razumevanju izsledkov morda treba še posebno upoštevati,« pravita dr. Zalka Drglin in Barbara Mihevc Ponikvar iz IVZ. Vprašanje v omenjeni anketi (ta je zajemala še številna druga področja) se je nanašalo na to, ali so petnajstletniki že kdaj imeli spolne odnose. Upoštevali so odgovore 1681 petnajstletnikov. O tem, da so že imeli spolne odnose, je poročalo 28,5 odstotka petnajstletnikov, več fantov (32,4 odstotka) kot deklet (24,8 odstotka).
Nobene zveze s spolnimi potrebami
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo več takih, ki so dejali, da so že kdaj imeli spolno izkušnjo, med tistimi, ki obiskujejo manj zahtevne šolske programe – največ tistih, ki obiskujejo poklicne šole in najmanj gimnazijcev. Pri teh letih, ko bi skoraj še lahko govorili o starejših otrocih in ne mlajših mladostnikih, psihološki in telesni razvoj še ni takšen, da bi bili ti mladi sposobni razumeti pomen odnosa. »Potrebe tistih mladih, ki se prezgodaj odločijo za spolne odnose, nimajo nobene povezave s spolnimi potrebami, gre za povsem drugačne 'nespolne' potrebe, ki jih skušajo zagotoviti s spolno izkušnjo,« opozarja ginekologinja.
Stalne zveze so v teh letih zelo redke, prej ko mladostniki začnejo spolne odnose, pogosteje kasneje menjavajo partnerje… Informacije o kontracepciji so sicer danes v medijih in drugod dostopne, vendar je vprašanje, kako pogosto jih mladi iščejo in če jih že iščejo, ali jih kasneje tudi uporabljajo.
»Izmed vseh petnajstletnikov v našem vzorcu, ki so se izrekli, da so že imeli spolne odnose, jih je 84,8 odstotka navedlo, da so sami ali njihov partner oziroma partnerka pri zadnjem spolnem odnosu uporabili vsaj eno od metod preprečevanja nosečnosti. 15,2 odstotka jih je navedlo, da niso uporabili nobene zaščite.«
Najmanj najstniških nosečnosti
Med tistimi, ki so uporabili zaščito pred nosečnostjo, jih je 90,6 odstotka uporabilo eno od zanesljivih metod (kontracepcijske tablete, kondom ali kombinacijo katerekoli od teh dveh metod z drugimi metodami), preostali pa so uporabili manj zanesljive metode (največkrat prekinjen spolni odnos). Tudi pri uporabi zanesljive zaščite, razlika med spoloma ni statistično značilna, so pa fantje značilno pogosteje poročali o uporabi kondoma.
Kar je vendarle spodbujajoče. V Sloveniji smo po zaslugi stalnega obveščanja in velikega števila akcij ter prizadevanj slovenskih ginekologinj in ginekologov v petnajstih letih iz povprečne države postali država z najnižjim deležem najstniških nosečnosti v Evropi. »V zahodni Evropi neželene nosečnosti naraščajo, pri nas pa že trideset let stalno padajo. V Skandinaviji, na primer na Švedskem, ki nam jo nepoznavalci tako radi postavljajo za zgled, je kar štirikrat več dovoljenih splavov oziroma neželenih nosečnosti pri mladostnicah kot pri nas,« ponazori s podatkom dr. Bojana Pinter. Za primerjavo: leta 1981 je pri nas rodilo 37 deklet na tisoč mladostnic, starih 15 do 19 let, dovoljeno splavilo pa je 24 deklet na tisoč mladostnic. V zadnjih letih je ta številka bistveno nižja. Rodi pet mladostnic na tisoč letno, neželeno zanosi in splavi pa sedem od tisoč mladostnic.
Spolno vzgojo v šole
Vendar se ta, razmeroma dobra številka, lahko hitro spremeni, če problemu ne bomo namenili posebne pozornosti. Dostopen zdravstveni sistem, višja raven znanja o kontracepciji, kontracepcijska sredstva, krita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, neprestano ozaveščanje so, poudarja ginekologinja, imeli dobre učinke, vendar je vse to plod parasistemskega delovanja. Sistem, ki bi vse to jasno in z vizijo omogočal, pa pri nas zaradi pomanjkanja politične volje ni vzpostavljen.
Začeti bi se moralo s sistematično vzgojo v šolah, na kar strokovnjaki opozarjajo že vrsto let, a začuda se ta problem nikoli ne dotakne nobenega šolskega ministra, niti tistih, ki pišejo predmetnike.
Že leta 1985 so v srednjih šolah ukinili predmet zdravstvena vzgoja, v sklopu katerega so učence izobraževali tudi o spolni vzgoji. Danes tega predmeta ni več, ostal je le še izbirni. Mladi, ki doma ne dobijo ustreznih (ali sploh nobenih) informacij, te zato iščejo na manj ustreznih mestih.
Prof. dr. Bojana Pinter in še drugi strokovnjaki si že vrsto let prizadevajo, da bi zdravstveno vzgojo, v okviru katere bi bila tudi spolna vzgoja, vključili v program, saj enkratne akcije ozaveščanja, ki so jih sicer naredili že ogromno, izdajali priročnike za učitelje, učence in tako dalje, ne morejo imeti enakega učinka kot sistematična vzgoja. Vsako leto namreč prihajajo nove generacije z enakimi vprašanji in potrebujejo strokovne odgovore.
»Vzgoja za varno in odgovorno spolnost v obveznem izobraževanju in v srednjih šolah ni sistematično vključena tako, da bi je bili deležni vsi otroci in mladostniki v enaki meri ter enako kakovostno, kar bi bilo potrebno v prihodnje sistemsko urediti. Mladi v Sloveniji se sicer izkazujejo z razmeroma dobrim poznavanjem in rabo zanesljivih metod preprečevanja nosečnosti – če jih primerjamo z drugimi državami – saj v Sloveniji ugotavljamo eno najnižjih stopenj mladostniške rodnosti in splavnosti, slabše pa je poznavanje spolno prenosljivih okužb in rabe zaščite pred njimi, torej kondom oziroma dvojna zaščita,« pritrjujejo tudi na IVZ.
Več pozornosti okužbam
Če mladi izvedo precej o kontracepciji, pa se toliko manj zavedajo spolnih okužb. Spolno prenosljive okužbe so, poudarja dr. Pinterjeva, pri nas slabo diagnosticirane, kar pa nikakor ne pomeni, da jih ni.
Uradne statistike jih podcenjujejo, zato bi bilo treba breme spolno prenosljivih okužb sistemsko reševati. Glede na to, da mladi danes veliko potujejo, da odhajajo na vse konce sveta, od tam pa k nam, eksotičnih bolezni pravzaprav ni več.
Prav zato bi morali tudi o tem problemu več in širše govoriti, predvsem pa mlade do 25. leta opozarjati na pomen in nujnost dvojne zaščite (hkratna zaščita pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami).
Mladi danes informacije o spolnosti iščejo v medijih, predvsem na spletu. A prav mediji so tisti, ki pogosto tudi sami zlorabljajo spolnost, s tem pa, zavedajoč se ali ne, najbolj vplivajo ravno na najšibkejše v družbi – otroke, s katerimi je pač najlažje manipulirati.
Vzgoja, tudi vzgoja o spolnosti, se zaradi vseh naštetih dejavnikov mora začeti že zgodaj, pri vsem skupaj pa ima seveda bistveno vlogo družina. Zaupanje staršev je tisto, ki se tu izkaže za najbolj dragoceno, poudarja ginekologinja.
Težko je posploševati, kdaj je tisti čas, ko naj bi dekle na primer prvič obiskalo ginekologa. Lahko je to čas prve menstruacije, lahko tudi kasneje. Pri trinajstih letih ima pri nas vsako dekle že možnost, da si izbere svojega ginekologa, spozna sistem in se vanj vključi, ko kaj potrebuje. Vsekakor bolje, da poišče ustrezne informacije pred prvimi spolnimi odnosi. Ti naj bodo, svetuje ginekologinja, čim kasneje, saj prav nič ne bo zamujenega.
Spolnost uhaja že iz vseh por
Svet ljubezni in spolnosti je za mlade postal brezizhoden, ker je vpliv medijev na mladoletnike usoden. V vsakem pornografskem filmu »tisto« traja ure in ure, v največji spletni knjigarni Amazon vam na povpraševanje o seksu ponudijo več kot 92 tisoč knjig in televizijski kabelski operaterji vam v nočnih urah brezplačno ponujajo nazorne prizore. In kako naj se znajdejo mladi, če slišijo, da osebni zdravnik italijanskega premiera Silvija Berlusconija javno zagotovi, da je premier krepkega zdravja in da ima lahko zato spolne odnose šest dni na teden, sedmi dan pa mora vendarle počivati? Vedno več mladih redno uporablja internet, pa so stari le deset, celo manj let. In če brskajo po zabavnih vsebinah, jasno, naletijo tudi na spolnost, na seks. Iz čiste radovednosti bodo morda vpisali »sex« in na iskalniku Google dobili več kot dve milijardi (!) vseh mogočih strani. V neki ameriški raziskavi so ugotovili, da gleda pornografske vsebine vsako sekundo 28.258 uporabnikov interneta, da vsako sekundo 372 uporabnikov interneta vpiše iskalni pojem z vsebino za odrasle in da v ZDA vsakih 39 minut posnamejo kakšen pornografski video. Koliko je vmes mladih, ni znano, so pa pri nemški reviji Bravo ugotovili, da je 79 odstotkov mladih od 14. do 17. leta že bilo v stiku s pornografijo, ki prikazuje analno občevanje, orgije, nasilje, sadomazohizem, sodomijo… Spolna pravila so že zdavnaj omajana, še posebno po tistem, ko je zaradi seksualne revolucije ob koncu šestdesetih let normalno postalo nenormalno in nenormalno normalno. Očitno smo priča nekakšnemu poskusu, do kod bo pač šlo.
Nedeljski dnevnik