Od večje fizične pripravljenosti in boljše oskrbe s kisikom pa vse do stika z bitjo, ki tli v naših globinah, nekje med maso misli in nenehnim čustvenim brnenjem. Da dih osvobaja, so vedeli že starodavni modreci, in glede na različne prakse, ki danes poudarjajo pomen dihanja, se zdi, da počasi ponovno obujamo mehanizme notranje inteligence.

»Učenje dolgega, temeljitega, enakomer nega, neslišnega in počasnega izdiha skozi nosnice ima močan vpliv na  počutje in  duševnost. Najslabše možno dihanje z vršički pljuč, ki ga nezavedno uporablja večina, pri katerem uporabljamo samo ključnico, ki jo z vdihom dvigamo in z  izdihom spuščamo, pa nezadostno prevetri pljuča in dolgoročno vpliva na poslabšanje zdravja,« osnove pravilnega dihanja pojasni ustanoviteljica Detox Yoge, certificirana učiteljica joge sivananda Urška Kodela.

Sat Pavan Kaur, učiteljica joge kundalini in Shakti Dance® ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine, pa poudari, da kakovost dihanja vpliva na  celoten način dojemanja sveta, a na srečo  lahko z dihalnimi tehnikami vplivamo tudi v nasprotni smeri in umirjamo elektromagnetno valovanje v možganih ter si ustvarimo notranji mir.

Z dihanjem v trenutek
S pomenom dihanja sem se srečala v času  športne kariere, ko mi je velika kapaciteta  pljuč pomagala na poti pri napornih kondicijskih treningih. Dih je bil izjemno pomemben in če ti ga je zmanjkovalo, so bile vse tehnične vaje izvedene veliko manj zbrano in nekakovostno, kar je pri  veliki frekvenci vaj lahko vodilo tudi v  poškodbo. Zato je bilo dihanje osnova, dobra kapaciteta pljuč pa ključ do uspeha.

A dihanje sčasoma preraste v veliko bolj  pomembno polje raziskovanja in pred časom sem naletela na tehniko zavestnega  zveznega dihanja, ki jo je v knjigi Proces prisotnosti predstavil Michael Brown. Pri tegnila me je povezava med čustvi, ki jih nisem znala najbolje redno izražati, in dihom. Avtor je poudaril, da je prav povezano dihanje tisti kanal, ki omogoči našim zatrtim čustvom, da pridejo na plan. Gre preprosto za to, da nam lahko dihanje vrne trenutek, redko dobrino, na katero smo v obremenjenosti pred preteklimi sistemi prepričanj in čustvenimi ranami ter cilji za prihodnost pozabili.

Ko zavestno povežemo dihanje, se začne ta hkrati dva procesa: prvi je krepitev zavedanja sedanjega trenutka, drugi pa se veže na vnašanje kisika v telo. Večina dihajočih bitij diha s polnimi pljuči in brez premora med vdihom in izdihom.  Tako ohranjamo zavedanje sedanjega trenutka in visoko raven spajanja s kisikom. Avtor opaža, da ljudje načeloma uporabljamo le 20 odstotkov sposobnosti pljuč,  zaradi česar nam v telesu pogosto primanjkuje kisika. Gre torej za telesni in duševni vidik delovanja dihanja.

»Večina ljudi diha plitko in uporablja samo del svoje pljučne kapacitete. Posledično možgani in drugi notranji organi ne dobijo dovolj kisika za nemoteno delovanje, kar pa velikokrat vodi v bolezen. Vsi, ki sedijo za računalnikom po osem ur na dan, počasi zapirajo prsni koš, kar samo še poslabšuje položaj. Več kisika v pljučih pomeni več kisika v možganih in nas vodi do lažjega funkcioniranja in obvladovanja  vsakodnevnih preprek,« je na posledice  zanemarjanja diha opozorila Urška Kodela.

Dihanje za razvoj duha
Jogijska znanost dihanja poudarja pred vsem del dihanja, ki povezuje naše misli z  dihanjem. Gre za kanal, ki nam omogoči  nadzor nad pogosto bezljajočimi mislimi in nas osredišči v pristnost občutkov, ki  jim tako radi ubežimo. Sami poudarjajo, da ni ključnega pomena dramatiziranje, analiziranje misli ter občutkov, ampak dopuščanje, da ti tečejo mimo kot cvetni list  v vetru. Lahkotno in brez nadzora.

Prav dihanje pa je tisto, ki nam, ko smo  nanj pozorni, pomaga pri sproščanju za krčenosti, želje po nadzoru, nakopičenih  čustev in nam pomaga na poti do jasnejšega, predvsem pa bolj umirjenega uma. S  tem pa se sčasoma, z vajo in predvsem  namero, širi tudi polje našega zavedanja,  saj ko se vrnemo v trenutek, šele začne mo odkrivati pristnost in radost bivanja.

»Joga nam pomaga k dobremu počutju in jogijsko dihanje krepi telo, saj ga napolni s svežim kisikom in usmerja ter uravnava  življenjsko energijo – prano. Hkrati pa  pospešuje presnovo, čisti kri, učvrsti telo in izboljšuje imunski sistem. Vdih in izdih pa sta usklajena z gibom in tukaj se joga razlikuje od drugih vadb, saj nam pomaga  umiriti um, navsezadnje nas energetsko in psihično umiri,« je vlogo dihanja v jogi  pojasnila Kodela in dodala, da je  dihanje med drugim tudi edina telesna  funkcija, na katero lahko zavestno vplivamo in hkrati poteka neodvisno od naše volje, zato ji pravimo tudi most med našo zavestjo in našim nezavednim.

Starodavna znanja o dihanju  za sodobne čase
Veda o dihanju pranajama, ki jo je razvila  joga,  stara je več tisoč let, spada pa med prve, ki so prepoznale tesno povezavo  uma in čustev z zagotavljanjem in obnavljanjem optimalnega zdravja. Jogijska  znanost o dihanju pravi, da strupi, ki se  nabirajo v celicah, povzročajo lenobnost  in pospešujejo nastanek bolezni. Življenjska energija (prana) in nadzor (jama) sestavljata esenco te subtilne tehnika joge, ki nam pomaga ponovno obuditi polno dihanje s trebušno prepono, temu pa pozneje dodajamo še različne dihalne tehnike, s katerimi se učimo nadzorovati in  usmerjati svojo energijo.

»S pomočjo pranajame – dihalnih vaj se  naučimo globlje in pravilneje dihati, in sicer se začnemo zavedati, da so dih, um in telo neločljivo povezani. Nikakor ne moremo napolniti pljuč, če temeljito ne  izdihnemo, in izdihu se v jogi pripisuje  večji pomen kot vdihu. Že samo pozorno in sproščeno opazovanje globokega  vdiha in čim daljšega izdiha je tehnika,  ki jo lahko najdemo pod imenom pranajama. Načeloma pa gre za kombinaci je vdihov, izdihov, prekinjanja vdihov in  izdihov, izmeničnega dihanja skozi eno in drugo nosnico, zajemanja sape ipd. Več stilov joge ima različne tehnike opazovanja in zadrževanja diha in v različnih športih pranajamo uporabljajo kot  del vsakodnevnega treninga, le da se ji ne reče pranajama, temveč dihalne vaje.

S pranajamo čistimo in prezračimo pljuča, večamo kapaciteto pljuč, odstranimo sluz, čistimo sinuse. Med drugim tudi kri dobi večje zaloge kisika, poveča se  vzdržljivost, spodbuja delovanje jeter, vranice, trebušne slinavke, uravnava  prebavo, lajša nespečnost, blaži težave  ušes in oči ter odpravlja blažjo vročino, pomaga pri urjenju koncentracije, po mirjanju živcev in ohranjanju budnega  uma,« je o tem, kako se starodavne modrosti zlijejo z delovanjem sodobnega aktivnega človeka, povedala učiteljica  joge Urška Kodela in poudarila, da je pranajama tehnika, ki ima izjemne re zultate, ampak mora biti na začetku  strokovno vodena, saj zna biti celo ne varna.

Dviganje energije je v številnih primerih  po svetu privedlo do negativnih učinkov, ko telo ni bilo pripravljeno oziroma dovolj čisto za absorpcijo tovrstne ener gije. V telesu imamo 72.000 nadhijev –  to so nekakšni energetski kanali, kjer se energija pretaka, z nezdravim načinom življenja in stresom pa jim zamašimo. Ko dvignemo spečo energijo in je eden od večjih nadhijev zamašen, pa lahko pride do težav. Zato previdnost ni odveč.

Dihanje ognja
Način dihanja nam lahko o človeku tudi veliko pove. »Pokažite mi, kako dihate, pa vam povem, kako živite. Ali dihate polno, se vdih nežno kot valovanje preliva v izdih in obratno ter z (za)upanjem potujete skozi življenje, ali dihate plitvo in odsekano ter vas na vsakem koraku spremlja strah,« je pojasnila pomen pra vilnega dihanja Sat Pavan Kaur. Dodala je, da pri jogi kundalini poznamo tehnike dihanja, ki  pomirjajo, pomlajujejo, očiščujejo, čistijo  nekoristne vzorce uma in karmo, pa tudi  tehnike, ki  v nas privabijo sončno in eksplozivno energijo ter nas pripravijo za akcijo.

Poznamo več tisoč različnih krij oziroma programov vaj, ki vključujejo tudi določe ne vzorce dihanja. Velikokrat njihove učinke podkrepimo še s petjem mantre.  »Osnovne oblike dihanja, ki se uporablja jo v jogi kundalini, so: globoko počasno oziroma tridelno polno jogijsko dihanje, močno dihanje in dihanje ognja. Globoko  počasno dihanje se uporablja pri statič nih vajah in očiščuje, pomirja in nas po vezuje z našim notranjim Jazom. Močno dihanje uporabljamo v večini dinamičnih  vaj joge kundalini. V principu je enako  kot globoko počasno dihanje, le da je  hitrejše, vendar ne na račun zmanjšanja  volumna vdiha in izdiha! S takšnim dihanjem povečamo tokove prane, življenjske energije v nadijih, energetskih kanalih.

Dihanje ognja je intenzivno in hitro ritmično dihanje, ki ga izvajamo s pomočjo  trebušne prepone: predstavljamo si lahko, kot da bi skozi nos vdihnili ogenj in  ga z vso silo hitro izdihnemo. Pri tem  uporabimo trebušno prepono. Vdihnemo  tako, da trebušne mišice, ki smo jih z  izdihom potisnili navznoter, sprostimo in  zrak bo sam našel pot v telo. Dihanje  ognja intenzivno masira notranje organe, razstruplja telo in ga čisti usedlin v pljučih, sluznici, žilah in celicah. Močno po veča tudi dotok prane in telo močno segreje ter ga zaščiti pred poškodbami,« je različne oblike dihanja v jogi kundalini še predstavila Sat Pavan Kaur.

Oddih, 17. november 2011