»Manj mesa pomeni manj globalnega segrevanja ozračja,« je napovedoval nekdanji član skupine The Beatles Paul McCartney decembra 2009 na mednarodni konferenci o ozračju v Kopenhagnu in s tem pozval človeštvo, naj se prehranjuje vegetarijansko. To tudi vedno pogosteje ponavljajo znanstveniki in varuhi okolja. »Da bi zmanjšali količino ogljikovega dioksida v zraku, ni treba porabiti manj olja in plina, ampak spremeniti naše prehranske navade. Če bi postali vsi ljudje vegetarijanci, bi že lahko nadzorovali globalno segrevanje ozračja.«
Dvajset odstotkov ljudi se že prehranjuje vegetarijansko in zdi se, da so vsaj strokovnjaki menijo enako, ko gre za odpravo mesne hrane po načelu – manj mesa, manj težav. Toda ali je res zadeva tako preprosta? Predstavljajmo si, da bi se nenadoma človeštvo odpovedalo mesu, mleku in jajcem. Kakšne bi bile posledice za okolje, kmetijstvo in na človeštvo na sploh? Rezultat bi številne ljudi zelo presenetil.
Poraba mesa se vsako leto viša
Ni mogoče dvomiti o tem, da se poraba mesa na svetu vedno bolj povečuje, saj smo pred tremi leti na svetu pojedli že kar za 280 milijonov ton mesa in popili 700 milijonov ton mleka. Poraba mesa se vsako leto viša, v Braziliji in na Kitajskem pa je naravnost eksplodirala. Tudi Evropa ne zaostaja, saj vsak Nemec porabi na leto 90 kilogramov mesa, svetovni rekorderji Američani pa celo več kot 120 kilogramov. Posebno dramatično je, da dandanes pojemo 150-krat več piščančjega mesa kot pred osemdesetimi leti. Medtem ko je bilo včasih meso na mizi le ob posebnih priložnostih, denimo ob nedeljah ali praznikih, so zrezki in klobase na mizi nekaj vsakdanjega. Tudi na kmetih, kjer je bilo veliko živine in perutnine, je bilo včasih meso v jedilniku redek gost. Nato pa je postalo meso znamenje blagostanja. Zaradi naraščanja števila prebivalstva na svetu se bo proizvodnja mesa do leta 2050 najmanj podvojila. To pa ima lahko že kar usodne posledice za že tako ogroženo okolje.
Vsaka vrsta poljedelstva na neki način škoduje našemu okolju. Ocenjujejo, da je dvajset odstotkov za okolje škodljivih plinov in emisij dušika posledica poljedelskih del. Razen tega porabi poljedelstvo kar 70 odstotkov vse svetovne porabe vode. Posebno živinoreja za pridelavo mesa in mlečnih izdelkov imata nesorazmeren vpliv na človeštvo in življenjske sisteme na našem planetu. Gojenje koristnih domačih živali namreč pripomore več k globalnemu segrevanju ozračja kot ves naš promet. Samo za proizvodnjo enega kilograma govejega mesa je naše podnebje obremenjeno enako močno kot z 250 kilometrsko vožnjo z avtomobilom. Razen tega je potrebno za en kilogram govejega mesa posejati 30 kilogramov raznih žit, jih požeti in shraniti. Vsa ta žita bi predelana lahko koristneje porabili za prehranjevanje ljudi.
Če pa bi se celotno svetovno prebivalstvo prehranjevalo vegetarijansko, bi bilo mogoče prihraniti 21 odstotkov zemlje, ki jo uporabljamo za vzrejo živine. To je tako veliko področje kot cela Indija. Skupaj z za 37 odstotkov manjšo uporabo pesticidov bi bilo naše okolje tudi veliko bolj prijazno, kot je dandanes. Upoštevati moramo še vpliv gojenja živine na učinek toplogrednih plinov. Poleg dušika in ogljikovega dioksida proizvaja živina, ki jo hranimo, tudi zelo škodljiv plin metan. Prežvekovalci, kot so goveda, ovce in koze, so zaradi svojega prežvekovalnega sistema največji proizvajalci metana. Po nekih izračunih proizvede krava na leto s svojim prežvekovanjem sedemnajst kilogramov metana, kar je toliko, kolikor ga povzroči osebni avtomobil, ki prevozi 18.000 kilometrov.
Nekateri upravičeno svarijo, da bi imela popolna odprava uživanja mesa tudi svojo ceno. Govedo se praviloma pase na območjih, ki za kmetovanje niso primerna. Nadzorovana paša tako povzroča ekološko manj škode kot gojenje žit z močnim gnojenjem. Govedo se lahko hrani tudi z odpadki, ki jih pušča za seboj človek. Domače svinje so bile še pred nedavnim, ko so se hranile s pomijami, velik potrošnik naših odpadkov, dajejo pa nam meso za prehrano. Dandanes je realnost popolnoma drugačna. Svinje gojijo v velikih pitališčih, kjer ne dobijo ostankov hrane, ampak jih krmijo z žiti, ki bi jih predelane lahko uporabili za prehrano človeka. Slaba stran sveta brez mesa bi bila izguba pomembnih stranskih živalskih izdelkov, od volne do kož in drugih stvari. Vsako leto bi bilo potrebno nadomestiti na milijarde ton usnjenih kož za obutev, kmetje pa bi bili prisiljeni, da namesto živalskega gnoja uporabljajo na poljih samo umetna gnojila. Milijarda revnih ljudi, za katere so črede živine edino sredstvo prehranjevanja, bi bilo obsojena na večno lakoto.
Prehod na samo vegetarijansko prehrano je torej utopičen. Problem je le prevelika poraba mesa v industrijskih deželah. Bilo pa bi smiselno odpovedati se ogromnim pitališčem govedi in se preusmeriti na proizvodnjo tistih živali, ki se lahko same pasejo ali pa jih človek hrani z odpadki. To niti ne bi bilo tako težko, saj bi se s tem število živine na svetu zmanjšalo samo za deset odstotkov. Tega zmanjšanja verjetno sploh ne bi opazili, zato pa bi bilo meso na naših krožnikih bolj kakovostno. Potreben je torej drugačen način razmišljanja, ki je glede na globalno segrevanje ozračja, krčenja gozdov in težav z dobro pitno vodo ponekod, tudi v Ameriki, že začel prevladovati. »Weekday Vegetarians« je trend, ki se uveljavlja v Ameriki in kjer se nekaj dni v tednu ali pa kar ves teden ljudje odpovedujejo uporabi mesa in se hranijo samo vegetarijansko. Celo v Las Vegasu, svetovni prestolnici igralništva z velikim številom restavracij, kjer je bilo do nedavnega mogoče naročiti samo cenovno ugodne zrezke, so začeli ponujati vegetarijanske jedi in ljudje jih vedno bolj pogosto tudi naročajo.
Nedeljski dnevnik, 16. november 2011
