Od marca 2007, ko sprejemajo prijave, so jih zabeležili 1950. Med njimi so jih 777 ocenili kot domnevno nezakonite in jih kot take posredovali policiji. Tudi policijski podatki, zbrani v letnih poročilih o njihovem delu, kažejo, da je kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva vse več. V prvem polletju letošnjega leta so jih zabeležili že 43, lani 41 in predlani 48.
Ko govorimo o otroški pornografiji, moramo vedeti, kaj to sploh je. Na Spletnem očesu pojasnjujejo: »Otroška pornografija je vsakršna oblika upodobitve ali predstavljanja spolnega izkoriščanja otrok (vključno s slikovnim, pisnim ali videomaterialom), ki je osredotočena na otrokovo spolno vedenje ali otrokove spolne organe.« Torej je otroška pornografija po njihovem tisto pornografsko gradivo, ki slikovno prikazuje otroka (mladoletno osebo, mlajšo od 18 let), ki sodeluje v nedvoumnem spolnem dejanju, oziroma osebo, za katero se zdi, da je otrok, in tudi realistične podobe neobstoječega otroka v nedvoumnem spolnem dejanju. »Treba je vedeti, da je za vsakim takim posnetkom zlorabljen otrok,« še opozarja Miheličeva.
Sicer je po podatkih Spletnega očesa večina posnetkov domnevnih spolnih zlorab otrok, ki so jih poslali na policijo, gostovala na tujih strežnikih: v Združenih državah Amerike, Rusiji, na Nizozemskem in v drugih državah. »24 prijav, ki so jih poslali na policijo, pa je bilo na slovenskih strežnikih.« Prijave, ki jih ocenijo za domnevno nezakonite, pošljejo policiji, pravi Miheličeva. Skupaj se dogovorijo, kdo bo o tem obvestil ponudnika interneta. Prijavitelj domnevne zlorabe od njih lahko dobi tudi povratno informacijo, ali so njegovo pobudo posredovali organom pregona ali ne.
Sicer so po mnenju Miheličeve v Sloveniji predvsem ljudje, ki se ukvarjajo s spletom, precej ozaveščeni o otroški pornografiji. Podobno tudi uporabniki. Je pa koordinatorka projekta Spletno oko opozorila na pojav tako imenovanega sekstinga predvsem pri mladih. Seksting je, pojasnjujejo pri projektu o varni rabi interneta safe.si, pošiljanje ali izmenjavanje napol golih ali golih fotografij z vrstniki prek spleta ali mobilnega telefona. »Če v kaj takega nisi prisiljen s strani druge osebe, je lahko tudi to normalen del odraščanja in razvoja spolne identitete. Take slike in pisma so si ljudje izmenjavali že mnogo pred pojavom interneta, tako da to na neki način ni nič novega. Je pa nekaj pomembnih razlik, ki imajo lahko zelo neprijetne posledice,« opozarjajo.
Neprijetne posledice sekstinga so lahko naslednje: »Slike, zasebno poslane prek spleta in mobilnega telefona, se lahko hitro razširijo tudi na druge naslove in jih na koncu vidi veliko širši krog ljudi, kot smo želeli. Ko enkrat slike razširimo prek spleta, tega ne moremo več vzeti nazaj in ostanejo tam za vedno. Lahko priplavajo na površje ponovno nekoč, ko bomo iskali službo. Lahko se zgodi, da se to, da pošljemo le eno sliko, sprevrže v izsiljevanje in zahteve, da pošljemo še več in bolj razgaljene slike. Razširjanje tovrstnih slik mladoletnih oseb pa je po naših zakonih kaznivo in šteje za razširjanje otroške pornografije!« pravijo v projektu safe.si, Miheličeva pa dodaja, da bi se nenadzorovanega širjenja fotografij morali zavedati vsi uporabniki spleta.
Dnevnik, 14. november 2011
