Wellness je kultura zdravega načina življenja, ki postaja v 21. stoletju potreba ali celo nuja. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je povedal, da se ljudje tega čedalje bolje zavedajo. »Strmo naraščajoče število obiskovalcev v wellness središčih nedvomno potrjuje, da ljudje razumejo pomen oddiha in dejstvo, da v današnjem 'norem času' moramo storiti nekaj zase. Cenjena dobrina postaja že sama možnost, da si lahko vzamemo čas zase,« je poudaril Altbauer.

Storitev wellnessa ne ponujajo le zdravilišča, temveč tudi marsikateri hotel, športni center, masažni in kozmetični salon – seznami se iz dneva v dan daljšajo. Zveneče ime »wellness« v promocijske namene uporabi in, kot je povedal Altbauer, tudi zlorabi marsikateri ponudnik turističnih storitev. »Vsak hotel, ki zakupi nekaj masažnih kadi, kakšno savno in fitnes napravo, še ni wellness hotel. Pojem wellness izvira iz Amerike in je skovanka iz besed 'well being' in 'fitness', a označuje veliko več kot le dobro počutje in gibanje. To je filozofija prehranjevanje telesa, duše in duha za dosego notranjega miru, uravnoteženosti in razstrupitev od škodljivih vplivov okolja. Tega ne moremo doseči kar tako mimogrede in brez podpore usposobljenih strokovnjakov,« je povedal Altbauer.

yf4n8796.jpg
Slovenija – ena najrazvitejših termalnih držav na svetu
Sogovornik je povedal, da imamo v Sloveniji kar 87 termalnih in mineralnih izvirov, kar nas uvršča ob bok najrazvitejšim termalnim državam, kot sta na primer Japonska in Islandija. Zato so termalni bazeni in termalne kopeli eden najbolj prepoznavnih in »avtohtonih« elementov slovenske ponudbe wellnessa. Bazene izvrstno dopolnjujejo savne, blatne obloge in blatne kopeli, klasične ročne masaže, limfna drenaža, refleksna masaža stopal in programi zdravega prehranjevanja, zelo priljubljene na naših tleh pa so tudi masaže, ki temeljijo na starodavnih spoznanjih vzhoda (šiatsu, reiki, ajurveda, savade, vatsu, tui-na, masaža z vročimi kamni), joga, meditacija, protistresni, lepotilni in še kakšni spa programi. Vzhod je sodobno filozofijo wellnessa tako močno navdahnil, ker gojijo vzhodnjaki tisočletno tradicijo tesne povezanosti duha in telesa, kar smo na zahodu začeli odkrivati šele pred nedavnim. »Vzhodnjaška filozofija pa je na naših tleh priljubljena tudi zato, ker je oddaljena in večini Slovencev nedostopna,« je povedal Altbauer. »Ne more si vsak privoščiti dopusta na Tajsko, Kitajsko, v Indijo, na Japonsko, Fidži ali Havaje. Ker so ponudniki turističnih storitev premostili to razdaljo in 'prinesli' Indijo, Tajsko ali Havaje k nam, so se njihove ideje tako dobro in uspešno prijele,« je pojasnil Altbauer in dodal, da je pod vplivom vdora tujih idej na naš trg veliko slovenskih zdravilišč zamenjalo ime »zdravilišče« za »terme«, saj naj bi se prvega poimenovanja držal nekoliko zastarel, neprivlačen prizvok, pa tudi tematsko naj bi zdravilišče označevalo ozko usmeritev, ki pove premalo o raznovrstni in pestri ponudbi wellnessa sodobnih term.

Vloge in pomena zdravilišč pa vendarle ne gre zapostavljati. »Obenem se moramo zavedati,« je poudaril Altbauer, »da so prav strokovnjaki s posameznih zdraviliških področij, kot so fiziatrija, kardiologija, ginekologija, ortopedija in drugi, ter z njimi povezani rehabilitacijski programi v slovenskih naravnih zdraviliščih tiste vrhunske storitve, ki so marsikomu omogočile ponoven vstop v normalno življenje in možnost, da pravzaprav lahko uporablja te druge, tako imenovane sprostitvene programe. Prav strokovni pristop in posvet z zdravnikom, ki bo lahko najbolje ocenil, kaj posameznik potrebuje, daje glavno prednost tudi storitvam wellnessa v slovenskih naravnih termah in zdraviliščih,« je sklenil Altbauer.