Inteligenčni kvocient (IQ) ni nespremenjena danost. Mladim se lahko v nekaj letih poveča ali zmanjša. V skrajnih primerih je celo mogoče, da ima nekdo pri dvanajstih letih podpovprečen IQ, pri šestnajstih pa nadpovprečnega. Študija londonske University College s 33 udeleženci kaže, da v treh ali štirih letih do sprememb IQ prihaja hkrati z vidnimi spremembami v možganih, kar so pokazale raziskave z magnetno resonanco.

Testiranj IQ preverjajo dve vrsti inteligence: verbalno in praktično. Za tako imenovani verbalni IQ se testira jezik, splošno vedenje in spomin. Pri praktičnem pa je treba na primer zlagati sestavljanke ali odkriti manjkajoči element v neki sliki. Oboje skupaj pa omogoča ugotavljanje skupnega IQ.

Skupni IQ je bil pri prvem testiranju v starosti od 12 do 16 let med 77 in 135, kot piše strokovna revija Nature. Pri kasnejšem, drugem testu, ko so bili udeleženci stari od 14 do 20 let, pa so se odrezali s točkami med 87 in 143. Vsak test je primeren starosti in 100 točk je povprečje.

Spremenjen IQ pri mladih

Pri mnogih mladih se je IQ spremenil. Pri vsakem petem se je spremenil verbalni, pri dveh petinah udeležencev praktični, pri vsakem tretjem pa skupni IQ. V skrajnih primerih je sprememba lahko znašala tudi 20 točk navzdol in 23 navzgor.

Raziskave možganov z magnetno resonanco so pokazale, da je zvišan verbalni IQ povezan s spremembami v tistem delu motorične možganske skorje, ki se aktivira med govorom. Tu sta se namreč povečali masa in gostota sive substance. Višji praktični IQ pa je bil povezan s spremembami sive substance v sprednjem delu malih možganov, ki je povezan z gibanjem rok.

Tudi možgani odraslega se spreminjajo

Nadaljnje študije morajo ugotoviti, ali so take spremembe tipične le za najstnike ali do njih prihaja vse življenje. Znano je sicer že, da se tudi možgani odraslega spreminjajo, če se ta uči nečesa novega. To se je na primer pokazalo pri eksperimentih, ko so udeležence raziskave učili žongliranja. Nastale so sive in bele substance v določenih delih možganov.

Avtorji omenjene britanske raziskave tudi predlagajo, da bi se v nadaljevanju raziskalo, kaj je omenjene spremembe v možganih povzročilo ter kako te spremembe vplivajo na šolski in kasneje poklicni uspeh.

Inteligenca otroka se razvija

»Zelo radi mlade že zelo zgodaj v življenju ocenjujemo in jim vnaprej določamo njihovo pot izobraževanja,« pravi ena od avtoric študije Cathy Price. Eden pomembnih rezultatov te raziskave je, da se inteligenca otroka lahko razvija še v najstniških letih in da se njegov IQ lahko še precej izboljša.

Po mnenju Cath Price gre pri tem za nekaj podobnega, kot je krepitev telesa s tekom in vajami: »Telesno krepak in spreten štirinajstletnik pri osemnajstih morda ne bo več športni tip, če je nehal trenirati. Hkrati pa lahko telesno šibek in neroden najstnik z leti postane pravi športni tip, če pridno trenira.«

Konec nekaterih mitov o možganih

Profesor dr. Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se ukvarja z delovanjem človekovih možganov, je britansko raziskavo takole komentiral: »Nove nevrološke metode, zlasti slikanje delovanja možganov, so v nekaj letih temeljito preoblikovale naše razumevanje tega skrivnostnega organa. Te metode so porušile utrjene mite, da na primer uporabljamo le 10 odstotkov možganov, da nove možganske celice ne morejo nastajati in da so v možganih ostro ločeni centri za posamezne funkcije. In ta študija nam po eni strani odkriva novo podobo možganov kot dinamičnega sistema, po drugi strani pa dejstvo, da nam funkcijske slikovne metode zastavljajo več vprašanj, kot ponujajo odgovorov.«

Dnevnik, 26. oktobra 2011