Da bi ob iskrenem objemu ob snidenju po dolgih letih lahko popokala rebra, je težko verjeti. Tudi Berta Podbrežnik s Prevalj na Koroškem se danes temu smeji. Pred leti, ko se ji je to res zgodilo, pa je preveč bolelo, da bi ji zvabilo nasmešek na ustnice. »Po več letih je prišla sestra iz Švice nepričakovano na obisk. Samo objela me je, dvignila, vzkliknila ‘ljubica moja’ in rebra so klonila,« se danes spominja Podbrežnikova, ki se že več kot desetletje zdravi zaradi osteoporoze.

Zaradi krhkih kosti se z zlomom srečata vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu starosti. Zato je lahko dovolj že stisk roke ali objem. Brez zdravljenja pa se verjetnost za naslednje zlome močno poveča. Berta Podbrežnik se tega zaveda, a ve tudi, da samo zdravila ne pomagajo. Vsa leta se zato drži letošnjega priporočila ob svetovnem dnevu osteoporoze, ki ljudi vseh starostnih skupin spodbuja, da naredijo tri ključne korake za zdrave kosti in mišice: sprejmejo aktiven življenjski slog, uživajo s kalcijem bogato prehrano in pri tem ne pozabijo na vitamin D, ki pomaga, da se kalcij iz hrane vgradi v kosti.

Epidemija pomanjkanja vitamina D

_321644.jpg
Endokrinologinja doc. dr. Marija Pfeifer s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ob tem opozarja na epidemijo pomanjkanja vitamina D. Ameriške študije denimo kažejo, da se je število ljudi s hudim pomanjkanjem vitamina D v zadnjih dvajsetih letih podvojilo. Zakaj? »Izpostaviti je moč tri ključne vzroke: premalo mleka (ki je v ZDA obogateno z vitaminom D), premalo (varnega) sončenja in debelost. V Ameriki zaradi strahu pred holesterolom uživajo vse manj mleka, enega glavnih virov vitamina D. Poleg tega nas dermatologi svarijo pred sončenjem, ker to povzroča raka na koži. Vemo pa, da vitamin D nastaja v naši koži ravno pod vplivom sončnih žarkov. Največji razlog za slabo preskrbljenost z vitaminom D – predvsem v Ameriki, delno pa tudi pri nas – je debelost. Tako kot narašča povprečni indeks telesne mase, tako se veča število tistih, ki jim primanjkuje vitamina D.« Prepričana je, sončenje trikrat na teden po deset minut ne bo povzročilo raka kože, mladim pa svetuje, naj nezdrave pijače zamenjajo s pitjem mleka.

Vitamin D pomembno vpliva na mišično moč in preprečuje starostno izgubo mišične mase, kar preprečuje padce in zlome. Nima pa samo koristnih učinkov na trdnost kosti, najnovejše študije kažejo na njegov vsesplošen pomen in ugoden vpliv tudi proti srčno-žilnim boleznim, proti sladkorni bolezni in kroničnim vnetjem. Pomaga lahko tudi pri zaviranju razvoja nekaterih rakastih celic, predvsem to velja za rak debelega črevesja in za rak dojke, pojasnjuje Pfeiferjeva.

Multivitaminski preparati ne vsebujejo dovolj vitamina D

Večina zdravih ljudi nima optimalnih koncentracij vitamina D v serumu, še večje pomanjkanje vitamina D ugotavljajo pri starejših in bolnih ljudeh. S hrano ne moremo dobiti dovolj vitamina D, sončenje je učinkovito le poleti. Prav zaradi vse večjega pomanjkanja vitamina D in vedno novih odkritij o njegovih pozitivnih učinkih se zvišujejo tudi priporočljive optimalne koncentracije D vitamina v serumu. »Mejo so strokovnjaki postavili že na 75 nmol/L. Vse kar je manj, pomeni pomanjkanje. O zelo hudem pomanjkanju govorimo, ko koncentracija vitamina D pade pod 25 nmol/L. Takrat se začnejo pojavljati že zelo hude kostne bolezni. Pri otrocih denimo rahitis, pri odraslih pa osteomalacija ali bolezen mehkih kosti,« pojasnjuje endokrinologinja. Pri tem opozarja, da je najvarnejše in najcenejše uživanje navadnega vitamina D ali holekalciferola, vsi multivitaminski preparati, ki jih lahko kupimo, pa po novih smernicah ne vsebujejo dovolj vitamina D. Naravni viri vitamina D so mleko in mlečni izdelki, nekatere vrste rib (losos, sled, trska, tuna), školjke in rakci.

Kostem koristijo tek, hoja, ples...

Poleg vitamina D in kalcija strokovnjaki bolnicam in bolnikom z osteoporozo svetujejo veliko gibanja, hkrati pa opozarjajo, da mora biti prilagojeno njihovi bolezni in zmožnostim. Kosti krepijo predvsem dejavnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti – tek, hoja, ples, igranje z žogo, vaje z utežmi. Izogibati pa se morajo vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe ali ki močno obremenijo samo en del telesa.

Dnevnik, 24. oktober 2011