Pomanjkanje časa, naglica, časovni pritisk, strah, da bi kaj spregledali in zamudili in podobni občutki številne predstavnike sodobne prezaposlene populacije pesti tudi na dopustu in v poletnih mesecih, ki so namenjeni brezskrbnosti in lahkotnosti.

Ameriški, kanadski in japonski zdravniki in psihologi ugotavljajo, da se glavnina ljudi niti na počitnicah ne more znebi časovne stiske, ki pospešeno prerašča v novo obliko sodobne motnje, t. i. kronoanksioznost. Izvira iz razkoraka med tiktakanjem običajne ure in človekovega notranjega kronometra oz. biološke ure, ki je izrazito individualno pogojena. Umirjen in zadovoljen (zato pa nič manj učinkovit, ustvarjalen in uspešen) je lahko le posameznik, ki zna uskladiti oba kronometra. Počitnice so idealna priložnost, da skuša človek uskladiti tiktakanje obeh ur in zaživeti v času in prostoru brez časovne stiske in posledičnega sindroma kronoanksioznosti.

Da bi zmanjšali občutek brezizhodnosti in negativne posledice pomanjkanja časa na sodobnega človeka, azijski znanstveniki priporočajo pet praktičnih korakov.

Ne ukvarjajte se s preteklostjo

Ne ukvarjajte se s preteklostjo, ne iščite izgubljenega časa, ne objokujte zamujenih priložnosti in ne zapravljajte dragocenega časa z beljenjem glave in razmišljanjem o rečeh, ki vam jih ni uspelo postoriti, o dolžnostih, ki jih niste izpolnili, o situacijah, ki se niso izšle tako, kot ste načrtovali, o željah, ki se vam niso uresničile, in o ciljih, ki jih niste dosegli v predvidenem roku.

Po mnenju ameriškega psihologa dr. Davida Lewisa predstavlja skrb za reči, ki jih ne moremo več spremeniti (izpolniti in izboljšati), največjo in najpogostejšo izgubo časa. Njim ob bok pa stopa ukvarjanje z nepotrebnimi skrbmi v zvezi z rečmi, ki se nikoli ne zgodijo (75–80 odstotkov človekovih strahov in skrbi je neutemeljenih in nepotrebnih).

Ne poveličujte prihodnosti

Ne poveličujte prihodnosti, ne ugibajte, kaj vam bo prinesla. Ne obremenjujte se in ne ukvarjajte se z rečmi, ki se morda (po vsej verjetnosti) sploh ne bodo zgodile. Vse, kar imate v roki, na kar se lahko zanesete in računate – s čimer lahko operirate, je sedanjost. Zato skušajte živeti v danem trenutku, v njem uresničevati svoje načrte, sproti preverjati rezultate svojih prizadevanj, popravljati napake in preprečevati spodrsljaje ter uživati, kar vam pravkar ponuja življenje in ne preveč misliti na tisto, česar v prihodnosti morda sploh ne boste deležni.

Izoblikujte lestvico prioritet

Ugotovite, kaj je ključno, pomembno in nepomembno za vas in vaše najdražje (pa tudi za vašega delodajalca, kolege in sodelavce). Izoblikujte si prioritetno lestvico, ki jo boste sposobni sproti dopolnjevati in prilagajati razmeram ter po njej uravnavajte časovni potek svojega poslovnega, družabnega in zasebnega življenja. Pri tem bodite kar se da načelni in natančni (posel), odprti in prilagodljivi (družabnost), po potrebi pa tudi širokogrudni (zlasti v zasebnem življenju). Ne glede na trenutne razmere pa poskrbite, da svoje okolice (strank, poslovnih partnerjev, sodelavcev, podrejenih) in domačih ne boste (po nepotrebnem oz. pretirano) obremenjevali s svojim neobvladovanjem časa.

Najslabše pa se po ugotovitvah poznavalcev godi posameznikom, ki so prepričani, da so naglica, hektika in pomanjkanje časa znak poslovne učinkovitosti, uspešnosti in zaželenosti oz. razprodanosti.

Ne izgovarjajte se na pomanjkanje časa

Ne govorite le o času in naglici, ne izgovarjajte se, da ga nimate dovolj (ali pa da ga sploh nimate). To lahko suvereno in brez zadrege izjavite dvakrat, morda trikrat, potem pa morate nekaj ukreniti, da boste imeli na voljo dovolj (ali vsaj skoraj dovolj) časa in ga boste lahko smotrno razporejali. Namesto da tarnate nad pomanjkanjem časa, poskusite raje razmisliti, kje, kdaj in kako bi lahko našli dragocen trenutek ali dva za ljudi, reči, dogodke in opravila, ki so vam oziroma bi vam morali biti najbolj pri srcu.

S časom ravnajte gospodarno

S časom ravnajte premišljeno in gospodarno. Skušajte ga vsaj sem ter tja nekaj prihraniti in prigospodariti dodatno uro ali vsaj minuto. Premislite, kaj vse počnete, in preverite, kaj morate dejansko opraviti sami, pri čem vam lahko kdo pomaga oziroma kaj lahko namesto vas v celoti opravijo drugi. Nujne opravke načrtujte za čas, ko ste najbolj spočiti, energični in dobro razpoloženi. V času ko ste utrujeni, pa se ukvarjajte z rutinskimi, ne preveč zahtevnimi in napornimi rečmi ter s prijaznimi ljudmi. Preverite, ali lahko kak opravek oz. dejavnost povsem opustite, skušajte pa se tudi usposobiti za opravljanje več dejavnosti hkrati (prostoročno telefoniranje med opravljanjem domačih del, branje in vožnja sobnega kolesa, gledanje televizije in vrtenje hulahup obroča ali preskakovanje kuhalnice, delo na vrtu in razmišljanje o novem projektu, pletenje/šivanje in poslušanje glasbe, umivanje zob med prhanjem itd.).

Strokovnjaki ugotavljajo, da predstavljata sistematičnost in organiziranost ključno, najbolj učinkovito orožje v boju proti pomanjkanju časa in stresu, povezanim z naglico. Kdor ima veliko obveznosti, si jih mora sistematično urediti po prioriteti, nato pa njim prilagoditi in organizirati svoje delo. Pomemben element premagovanja naglice je tudi zmernost oziroma realnost, zahvaljujoč kateri si človek ne dela utvar, da bo lahko v enem dnevu postavil Rim.

Večina ljudi, ki trpi zaradi pomanjkanja časa in je nenehno v stresu zaradi naglice, si zastavlja časovno preveč zahtevne cilje in jih nemalokrat tudi banalizira, hkrati pa je prepričana, da bo lahko počela več pomembnih reči naenkrat oziroma da bo nekatere zadeve uredila mimogrede. Za piko na i pa je še nesposobna delegirati manj pomembne naloge svojim podrejenim oziroma ni pripravljena del svojih zadolžitev odstopiti zaupanja vrednim in kompetentnim kolegom in sodelavcem.

Dnevnik, 17. oktober 2011