Živimo v času obilja in naše babice verjetno težko razumejo, kako je mogoče, da sploh še zbolevamo in se borimo s tako številnimi boleznimi, ki jim botruje tudi slabo prehranjevanje. Nekoč je veljala lakota za sinonim slabe prehrane, a v zadnjih desetletjih se v Sloveniji in svetu dinamika na področju prehrane drastično spreminja. Namesto nekaj vrst peciva nas je preplaviva izbira številnih znamk, kruh je postal prava atrakcija in povsod se zdi, da prednjači tržna logika, ki hlepi po še, več in bolj svetlečem. Kaj je danes sploh še zdravo prehranjevanje smo povprašali nutricionistko Mojco Cepuš in Mašo Bilobrk, direktorico podjetja Gurmama, ki svoje življenjsko poslanstvo namenita odkrivanju razsežnosti zdrave prehrane in svetovanju ljudem o tem, kako pomembno je danes jesti zdravo.

Neprimerno prehranjevanje

O tem, kaj je sploh neprimerno prehranjevanje, smo se pogovarjali z nutricionistko Mojco Cepuš, ki se strinja s trditvijo, da je nekoč lakota ogrožala zdravje ljudi, a so se stvari spremenile in jeziček na tehtnici se je prevesil na to, da danes ogrožajo zdravje preobilje in slabe prehranjevalne navade. »Danes za neprimerno hrano velja predvsem predelana hrana. V prvo vrsto spadajo rafiniran sladkor in rafinirana sol, izdelki iz bele moke, homogenizirano mleko in hidrogenizirana maščoba. Nezdrava je po mojem mnenju tudi prevelika količina dnevnega vnosa mesa in maščobe. O primerni količini mesa se strokovnjaki sicer še dogovarjajo, maščobe pa naj bi bilo ob 10 do 25 odstotkov vsega dnevnega kaloričnega vnosa,« izpostavi Mojca, ki svetuje tako o zdravi prehrani kot tistim, ki si želijo izgubiti odvečno težo. Maša Bilobrk, direktorica podjetja Gurmama, ki ukvarja s pripravo in dostavo hrane rastlinskega izvora ter iz ekološke pridelave, meni, da je svojevrsten absurd, da v je v času preobilja hrane večina prebivalstva naprednih, civiliziranih držav podhranjena. »Industrializacija je vzela svoj davek. Hrana, ki jo vidimo na policah trgovin, je do te mere predelana, da lahko zdrži dolge mesece v skladiščih in trgovinah. Dejansko je to prazna, mrtva snov, ki ji težko rečemo hrana, saj nas kot taka ne more nahraniti, ampak nas prebava tovrstne hrane na dolgi rok izčrpava. V telesu se tako kopičijo nekoristne in celo škodljive snovi, medtem ko so celice dobesedno sestradane,« opozori Maša, ki poskuša z izobraževalnimi delavnicami, ki potekajo pod okriljem podjetja Gurmama, svoje bogate izkušnje s področja zdrave prehrane deliti naprej vsem, ki si želijo izvedeti več.

Sprememba prehranske piramide

Tudi prehranska piramida se v skladu s potrebami sodobnega človeka spreminja. Prehranska piramida po Willettu in Stampferju, ki sta jo lansirala v javnost v začetku tega tisočletja, na dno piramide postavlja redno telesno vadbo in nadzor telesne teže, sledijo polnozrnati žitni izdelki in kakovostna rastlinska olja z nenasičenimi kislinami, nato skupina sadja in zelenjave, stročnice in oreščki, ribe, perutnina in jajca, mleko, mlečni izdelki ali kalcijevi nadomestki ter šele čisto na vrhu, kar pomeni vnos najmanjših količin, beli riž, beli kruh, krompir, testenine, sladkor, rdeče meso in maslo. »Piramida bi se morala morda malce bolj ažurno spreminjati, a se na žalost nekateri zdravstveni delavci še kar oklepajo stare piramide. Ljudje danes ne delamo več toliko fizično, kot smo nekoč, in temu primerno se mora prilagoditi tudi prehrana. Včasih je veljalo, da moramo pojesti največ žitaric, kruha, krompirja, testenin ipd. danes pa velja, da se v jedilnik vnaša več polnozrnatih in žitnih izdelkov, zelenjave, od tega vsaj pol surove, potem sledijo sadje, stročnice, meso, maščobe in najmanj naj bi posegali po industrijsko predelanih izdelkih. Razlog za takšno ravnovesje pa ni le v manjši kalorični porabi sodobnega človeka, ampak tudi v dejstvu, da hrana ne vsebuje več toliko mikrohranil, kot jih je včasih, in moramo kdaj za to pojesti tudi česa malo več. Kar pa ne pomeni pretiravanje z določenim živilom. Zaradi sprememb, ki smo jih deležni danes na trgu, je v ospredju predvsem kvaliteta in polnovrednost vnesenih živil,« opozori na novosti, ki zajamejo naš vsakdanjik, nutricionistka Mojca Cepuš.

Sezonska pogojenost živil

Paradižnik, ki me je s polnostjo svojega okusa pritegnil letos med letovanjem na Hrvaškem, gre za sladkast okus, na katerega sem že skoraj pozabila, mi da misliti, kako daleč od pristnosti so vodeni paradižniki, ki jih čez celo leto kupujem v izbrani trgovini. Ob tem se mi postavi logično vprašanje, ali je vodeni paradižnik pozimi res zdrav ali je bolje poseči po domači kisli repi? »Vsekakor je bolje posegati po sezonski in lokalno pridelani hrani kakor po tisti, ki prepotuje pol sveta do našega krožnika. Če pa nam sredi zime zapaše mango ali ananas, v tem ne vidim nič slabega in je lahko njihov učinek veliko bolj blagodejen in zdravju koristen kakor denimo čokoladni rogljiček,« dilemo pojasni Maša Bilobrk. Mojca Cepuš se pridružuje mnenju, da je sezonsko kupovanje primernejše in meni, da če verjamemo v to, da narava najbolje ve, kaj je dobro za nas, potem se bomo držali pravil sezonskega nakupovanja. »Kar ne pomeni, da pozimi ne smemo pojesti paradižnika, a bomo vseeno večjo prednost dali kisli repi in zelju. Če kupujemo in se prehranjujemo po letnih časih, imamo več možnosti, da jemo kakovostno hrano. Poleti bo paradižnik zorel na soncu (če imamo srečo), pozimi pa v rastlinjakih. Bolj ko je hrana pridelana na naraven način in manj kilometrov naredi do naših krožnikov, več biološko aktivnih sestavin vsebuje,« meni nutricistka in svetovalka o zdravi prehrani in hujšanju Mojca Cepuš.

Superhranila, prehranski dodatki

V zadnjih letih so trg preplavila različna prehranska dopolnila, ki obljubljajo čudežne učinke, in težko se je odločiti, kateri dodatek je nujen in kateri odveč. »Če smo zdravi in imamo pravilno osnovo ter uravnoteženo prehrano, ne potrebujemo dopolnil. To so le bergle, ki na dolgi rok ne prinašajo nič dobrega. Bolje je graditi na dobrih in trdnih temeljih: v prehrani na splošno zagovarjam načelo, da je preprosta prehrana najboljša,« poudari direktorica Gurmame Maša Bilobrk in nam v razmislek postavi vprašanje: »Ali verjamete, da vam posušena in v prah zmleta rastlina, ki je prepotovala pol sveta, bolj koristi kot sveže nabrano sadje ali zelenjava iz domačega vrta?« Nutricionistka Mojca Cepuš svojim varovancem prehranskih dopolnil načeloma ne svetuje, saj verjame, da lahko z načrtno uravnoteženo prehrano v telo vnesemo dovolj hranil. »Izjema je vitamin C, ki ima pomembno vlogo pri nešteto telesnih funkcijah in ga izločamo z urinom in ga je treba zato nadomeščati, ter omega 3 maščobne kisline, ki jih s hrano težje dobimo. Tako v primeru zdravih maščob priporočam uživanje lanenega olja ali olja planktona. Pogosto pa zaradi težav z zaprtjem, ki teži 80 odstotkov mojih varovancev, priporočam tudi vlaknine ovsa ali pšenice,« svoje izkušnje podeli Mojca in poudari, da je pri obravnavi treba vedno upoštevati tudi specifike posameznika.

Svoj vrtiček?

Delo na zemlji zagotovo pomirja in nam daje posebno energijo. Zamisel o tem, da si začnemo sami pridelovati svoje sadje in zelenjavo, se zdi ob visokih cenah kakovostnih živil v trgovinah prava rešitev. Za tiste, ki morda nimajo zemlje, je lahko tudi balkon mali raj različnih začimb. Odlična zamisel za pridobitev prave hrane je tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in odkup živil neposredno pri njih. Koncept od vil do vilic, torej neposredno od kmeta do kupca, se zdi v časih, ko je zaupanja vedno manj, pravi način sodelovanja. »Na balkonu si lahko uredimo zeliščne lončke in jih uporabljamo skozi vse leto. Na vrtu pa posadimo: peteršilj, korenček, bučke, solato, kapusnice, fižol, papriko in paradižnik. Ne pozabite tudi na otroke, posadite jim jagode in grmičevje, kot so maline, robide in borovnice, poskusite pa lahko tudi z malo bolj nenavadnimi rastlinami, kot so goji jagode ali aronija,« svetuje Mojca Cepuš. »Vsekakor bi bilo idealno, da bi si vsak sam z ljubeznijo pridelal hrano zase in svojo družino. A danes je za večino ljudi, tudi zaradi pomanjkanja časa, to pravljica. Vedno več ljudi se zato povezuje neposredno z ekološkimi pridelovalci hrane, ki jim enkrat na teden pripeljejo zabojček sezonskega sadja in zelenjave. Še lepše bi bilo enkrat na teden obiskati kmetijo in si vsaj nabrati svoj pridelek. Zagrebsti v zemljo z golimi rokami in nogami. Meni osebno je to zelo blizu in stik z zemljo me neverjetno pomirja in osrečuje. A tudi če se za takšen način nakupovanja ne odločimo, lahko živimo in se prehranjujemo zdravo,« doda Maša Bilobrk, ki se je trdno namero in sanjami odločila za poslovno branžo, ki zahteva kar nekaj poguma. »Izhajala sem predvsem iz lastne izkušnje prezaposlene bioveganke. Naveličaš se kuhati zvečer in nositi nato hrano v službo in naveličaš se enega in istega bioveganskega sendviča ter sadja ali solate vsak dan. Rada bi zaposlenim ljudem omogočila, da si sredi dneva privoščijo zdrav in okusen obrok. Sama sem velik gurman, hrana mi je zelo pomemben vir užitka in sem kar malo žalostna, ko vidim, kako se prehranjuje večina ljudi. Kosilo si med tednom ne zasluži več tega imena. Vse je v naglici, iz najbližje trgovine ali v restavracijah, ki imajo sicer poceni kosila, a so žal pogosto zelo nekakovostna. Ljudem želim omogočiti, da čim bolj izkoristijo čas kosila, da ne zapravljajo časa za vožnjo in čakanje, da dobijo kosilo v pisarno in si v miru privoščijo gurmanski užitek sredi delovnega dne. Mislim, da je to potrebno in zdravo, vzeti si čas zase med obrokom, se sprostiti, izklopiti vse za pol ure in uživati. Če pa je ta užitek hkrati tudi zdrav, je to zmagovalna kombinacija,« z nasmehom na ustih delček svoje strasti z nami podeli prodorna Maša Bilobrk.

Kaj torej velja za zdravo?

Maša Bilobrk iz Gurmame poudarja, da v prehrani ne sme manjkati predvsem sveža, živa hrana. Meni namreč, da je glavni problem današnjega načina prehranjevanja predvsem to, da je strukturirano tako, da služi najprej predvsem proizvajalcem in trgovskim verigam, ne pa uporabnikom. »Opažam tudi, da je presnojedstvo v svetu vedno močnejši trend, vendar ni po mojem mnenju nič drugega kot povratek k naravnemu načinu prehranjevanja. Kot živo bitje potrebujemo živo hrano, to vam pove že zdrava kmečka logika. Zato ljudem svetujem, da ne glede na način prehrane, ki ga imajo, vključijo v dnevni jedilnik predvsem čim več svežega sadja in zelenjave.« Mojca Cepuš svojim varovancem svetuje, naj se predvsem izogibajo industrijsko predelani hrani, izločijo naj izdelke iz bele moke, rafinirano sol in sladkor naj zamenjajo za nerafinirano različico, izločijo naj tudi homogenizirano mleko in hidrogenizirano maščobo. Glede uživanja mesa svetuje njegovo uživanje le enkrat na teden, sočasno pa svetuje tudi povečanje uživanja stročnic ter surovega sadja in zelenjave. Za konec je vredno poudariti, da je poleg uravnotežene prehrane treba paziti tudi na reden vnos hrane, saj lahko preskakovanje obrokov, po katerem pogosto poseže preobremenjeni posameznik, za prebavo prej škodljivo kot vir izgube teže, in na to, da je prehrana, ki jo uživate pestra, raznovrstna in okusno pripravljena. Ker tudi odnos do priprave hrane nekaj velja. Izpostaviti je pomembno tudi to, da naj bodo energijske in hranilne vrednosti obrokov prilagojene tistemu, ki jo zaužije, torej otroku, starejšim, bolnim ali fizično aktivni. Sodobni zagovorniki zdravega načina življenja, ki dajejo velik poudarek odpravi stresa in zakrčenosti telesa, opozarjajo tudi na to, da je pri prehranjevanju zelo pomembno, v kakšnem vzdušju nato skrbno izbrani obrok zaužijemo. Konflikti in žolčne razprave za mizo ne sodijo, prav tako je menda hrana, ki jo pripravimo z jezo in agresijo, manj okusna od tiste, ki nosi v sebi vibracije sočutja in topline. Včasih je pri končni izbiri vredno prisluhniti tudi intuiciji, ki je do današnjega dne pripeljala naše prednike, ki o prehranski piramidi in hranilni vrednosti živil niso vedeli ničesar. Pa dober tek!

Priloga Oddih, 29. september 2011