Ljubljana je z 82 odstotkov športno aktivnih prebivalcev (Mediana 2010), ki se redno, vsaj dva- do trikrat na teden, neorganizirano ukvarjajo s športom ali rekreacijo, med najbolj športno aktivnimi mesti. Skrb za zdravje in nabiranje kondicije sta pomembna razloga za tiste, ki se s športom oziroma rekreacijo ukvarjajo pogosteje. Najpogostejše športnorekreacijske aktivnosti so hoja in sprehodi, jutranja gimnastika oziroma vadba doma, kolesarstvo, tek, fitnes in nogomet.
»V Mestni občini Ljubljana (MOL) so športnim navdušencem na voljo številne zunanje naravne površine za šport in rekreacijo (park Tivoli, Rožnik, Golovec…), tako za zimske kot tudi za letne športe (tek na smučeh, pohodništvo, kolesarstvo, tek, kajak-kanu, veslanje...). Ljubljana ponuja največjo pohodniško in tekaško stezo okoli mesta (Pot spominov), poleg infrastrukture za šport in rekreacijo pa MOL izvaja vrsto ukrepov za spodbujanje prebivalcev Ljubljane k športni aktivnosti. Sofinanciramo animacijske programe in športnorekreativne prireditve ter programe vadbe športne rekreacije,« je pojasnil Marko Kolenc, načelnik Oddelka za šport MU MOL.
Kaj pa mladi v urbanem okolju, je za njihovo zdravje in rekreacijo dovolj poskrbljeno? »MOL tudi mladim ponuja in omogoča vrsto programov. Tako smo na pobudo mladih vzpostavili rolkarski in bmx center v Športnem parku Savsko naselje. Z izvajalci letnega programa športa, katerih programe v večji meri financira MOL, ponujamo programe za vse starosti, od zlatega sončka za predšolske in šoloobvezne otroke pa do tekmovanj v urbanih športih (rolkanje, bmx…). Pomemben in uspešen je tudi program Naučimo se plavati, katerega rezultat je, da je kar 95 odstotkov populacije otrok po koncu šestega razreda plavalcev. Dobra športna kultura, ki se kaže v velikem deležu športno aktivnih, je rezultat bogate ponudbe programov športa za vse starostne skupine,« je uspešne projekte MOL naštel Kolenc.
Poudariti velja tudi, da so izobraževalne institucije v MOL (tako osnovne kot srednje šole ter dijaški domovi) vključene v mednarodni projekt Zdrava šola, ki deluje pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ RS). Prav tako so šole v MOL, to je 12 osnovnih, 10 srednjih in en dijaški dom, zavezane slediti 12 osnovnim ciljem Evropske mreže zdravih šol.
»Marsikdo najde izgovor, da nima časa, in nujna gibalna dejavnost pri njem odpade. Zdi se mi, da v Ljubljani meščani znajo izkoristiti vse dane možnosti glede športne dejavnosti. To so ljudje, ki so že dolga leta športno ozaveščeni, aktivni in ki znajo kot starši poskrbeti tako zase kot za svoje otroke. Nekoliko manj je aktivna starejša populacija, programi zanjo so na voljo, a jih starejši izkoristijo v premajhnem številu,« je prepričan prof. dr. Damir Karpljuk s Fakultete za šport.
Karpljuk meni, da je dobro poskrbljeno za številne dejavnosti mladih, a so te povezane z ekonomskim statusom in prepričanjem staršev: »Mnoge študije so pokazale, da če so starši višje izobraženi, so tudi bolj ozaveščeni glede pomena športnih dejavnosti in to tudi prenašajo na svoje potomce. To seveda ni pravilo, so starši, ki niso izobraženi, pa so njihovi otroci športniki, a statistika kaže, da višja izobrazba in socialni status otrokom omogočata, da so včlanjeni v določene športne dejavnosti. Obstajata pa tudi drugi skrajnosti. Ena je, da starši svoje otroke vpisujejo v več športnih dejavnosti hkrati, zaradi česar je otrok ves dan preveč aktiven, druga pa, da so otroci v nekaterih blokovskih naseljih ali četrtih obsojeni na posedanje po hodnikih in ulicah, kar kasneje po navadi vodi v različne vedenjske odklone pri mladostnikih.«
Ta populacija otrok je vprašljiva in potrebna so prizadevanja, da se nekaj naredi tudi za te otroke. Treba bi bilo še bolj poskrbeti za ureditev četrtnih športnih igrišč, ki so varovana, namenjena zgolj športnim aktivnostim in ki jih ne bi zasedali mladi nepridipravi, še poudarja sogovornik.
Rezultati zadnje raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (CINDI Health Monitor) iz leta 2008 so pokazali naslednje: redno rekreativno telesno dejavnih je bilo 63,8 odstotka anketirancev. Razlika glede na bivalno okolje je bolj izrazita. V mestnem okolju je redno rekreativno dejavnih 70 odstotkov, v primestnem 65,8 odstotka, v vaškem pa 57,9 odstotka anketirancev. Andreja Drev iz IVZ je pojasnila, da je glede na raziskave (HBSC 2010) v Sloveniji v skladu s priporočili telesno dejavnih le dobrih 20 odstotkov mladostnikov. Podatki tudi kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta, največji upad telesne dejavnosti pa se povezuje z obdobjem adolescence. Mladostniki namreč v tem obdobju več časa namenijo sebi, svoji identiteti, svoji podobi, novim socialnim omrežjem in vse to lahko vpliva tudi na gibanje. Hkrati pa se povečujejo vedenja sedečega življenjskega sloga. Otroci, stari okoli 11 let, med šolskim tednom presedijo v šoli in za šolsko delo doma skupno v povprečju že okoli 9 ur.
Raziskava Fakultete za šport Športnorekreativna dejavnost Slovencev 2008 je pokazala povezanost med stopnjo izobrazbe in športno dejavnostjo. Tako v skupini tistih, ki so povsem neaktivni, najdemo največ takih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. V skupini tistih, ki so redno športnorekreativno dejavni, tako organizirano kot neorganizirano, pa najdemo največ najbolj izobraženih (višja šola ali več). Sklepati je mogoče, da je nižja izobrazba povezana z nižjim dohodkom, zaradi česar si posameznik ne more privoščiti organiziranih oblik telesne dejavnosti oziroma športne vadbe, pa tudi nakupa (pogosto drage) športne opreme.
Tudi raziskava HBSC 2010 kaže, da na telesno dejavnost mladostnikov vpliva socialnoekonomski položaj družine, saj se po podatkih te raziskave v prostem času najmanj rekreirajo prav mladi iz družin z nizkim socialnoekonomskim položajem. Tako stroka, kakšna pa je praksa?
Besedo smo dali diplomantki Fakultete za šport Tini Pustovrh. Specialistka za kondicijski trening, ki aktivno sodeluje pri izobraževanju trenerjev doma in po svetu, te dni pa na trg pošilja svoj nov integriran koncept treninga BODY BODHI™, ugotavlja, da smo Slovenci v zadnjih letih res postali veliko bolj ozaveščeni glede zdravega načina življenja.
»Več kot očitno je, da Slovenija teče. Eden od glavnih razlogov, poleg skrbi za zdravje, se zagotovo skriva v zavedanju ljudi, da se ob športni aktivnosti sprostijo in pozabijo na skrbi. Dokazano je namreč, da je ravno gibanje najboljši antidepresiv – torej tisto, kar ljudje v teh stresnih časih v resnici najbolj potrebujejo,« je poudarila.
»In nemalokrat se zgodi naslednje: ko stopimo v svet gibanja, se nam uredijo tudi druge stvari. Želimo si bolj zdravega načina prehranjevanja, začnemo veliko bolj pozitivno razmišljati, zamenjajo se ljudje okoli nas, življenje in zdravje dobita nov smisel,« je pozitivne učinke redne telesne dejavnosti naštela Pustovrhova.
Kot najbolj aktualne in množične oblike rekreacije v urbanih okoljih, še posebno v Ljubljani, je izpostavila tek in v zadnjem obdobju tudi kolesarjenje: »Čudovito je videti, da so ljudje stopili korak naprej, se za malenkost otresli tipične slovenske zadržanosti in prenesli na prosto tudi tiste oblike vadbe, ki so bile vse do danes pri nas bolj značilne za zaprte prostore (joga, krožni treningi itd.).«
Sogovornica je nadaljevala, da se na podeželju še vedno malce vrtijo v začaranem krogu. Želijo si svežine začetkov, a nanje niso pripravljeni. Ljubljana je drugačna. Prav tako hrepeni po novostih, ampak je za njih pripravljena tudi nekaj plačati. Obstaja pa seveda slaba stvar mesta, kjer so iz dneva v dan nove ponudbe – ljudje vse težje razlikujejo, kaj je dobro, kaj je nujno, kaj deluje in kaj v resnici potrebujejo.
Tudi za mlade je vse bolje poskrbljeno: »Vrtci in šole so veliko bolj ozaveščeni o zdravi prehrani. Rešujejo situacije, ki doma nemalokrat niso urejene. Tudi ponudb za gibanje mladih in otrok je vse več, a roko na srce – velikokrat je predraga in za marsikoga nedostopna. Vsaj v šolah bi morali stopiti korak nazaj in obšolske dejavnosti spet ponuditi brezplačno. Tako bi bile v resnici dostopne vsakomur.«
Jasno je torej, da premožnejši bolje in lažje razpolagajo s svojim časom, tako marsikateri izmed njih opravi svojo športno aktivnost v terminu, ki bi se komu ob fiksnem osem- ali večurnem delavniku zdel nesprejemljiv. »A zdravje in vitalno telo sta privlačna za ljudi in mogoče se sliši klišejsko, pa vendar je resnično: zagotovo sta v pomoč celo pri sklepanju poslov, poznanstev, navezovanju stikov, ohranitvi avtoritete, predvsem pa pri povečani samozavesti in moči, ki sta v današnjem času tako zelo pomembni za srečo, notranje zadovoljstvo in uspeh na vseh področjih,« je še poudarila Tina Pustovrh.
Pomembno je torej, da smo vsak dan čim bolj aktivni, da že svoje otroke navadimo na to, da smisel življenja nikakor ni le posedanje za računalniki, in da vsak dan preživimo čim bolj kakovostno. Naj gre za sprehode, tek, kolesarjenje ali pa za vzhodnjaške borilne veščine, ki jih ob lepem vremenu izvajamo nekje sredi mestnega parka in s svojim početjem privabljamo začudene in obtožujoče poglede okolice. V nobenem primeru nismo brezglavi ekstremisti, vsaka oblika aktivnosti je priporočljiva, če ne ogrožamo ali motimo drugih. Predvsem pa ne pozabimo – še pred leti so rekreativci veljali za čudake, ki tratijo svoj čas, danes je redna aktivnost neizogibna, tekaška tekmovanja in maratoni pa so tako in tako mestni trend številka ena po vsem razvitem svetu.
Priloga Oddih, 29. september 2011