»Ko sem jeseni 2009 dobil Svitove papirje, nisem imel nobenih težav. Žena jih je dajala tri tedne vedno znova na mizo, jaz pa sem jih dajal na kredenco. Najbrž je bila tako vztrajna, ker je bila sama operirana zaradi raka na dojki. Zaradi hišnega miru sem poslal vzorčke za blato in v nekaj dneh dobil odgovor, da so pozitivni,« opisuje Anton Gol, eden od bolnikov, ki so bili zaradi zgodnejšega odkritja prek presejalnega programa za raka debelega črevesa in danke Svit deležni uspešnega zdravljenja.

Kot pove Anton Gol, ga kolonoskopija, na katero so ga napotili zaradi krvi v vzorčkih blata, ni bolela, zato pa ga je šokiralo odkritje rane z vidnimi tumorji. »Januarja sem bil operiran, v bolnišnici sem ostal devet dni. V zdravilišču so me uredili fizično in psihično, konec marca pa sem že lahko delal v svojem vinogradu. Od takrat nimam nobenih težav. Vsakomur, ki dobi vabilo Svita, bi priporočil, naj se odzove, če se ima vsaj malo rad,« je dejal Gol, ki je danes eden od ambasadorjev Svita.

4500 predrakavih sprememb

Ker so se odzvali na vabilo presejalnega programa Svit, mnogi ljudje za rakom sploh ne bodo zboleli. V okviru programa so med aprilom leta 2009 in marcem 2011 namreč odkrili kar 4500 predrakavih sprememb, ki so jih večinoma odstranili že kar med preiskavo kolonoskopijo. Raka na debelem črevesu in danki so odkrili pri 650 ljudeh, od tega je šlo pri 176 ljudeh za karcinom v polipu. Tega lahko tako kot predrakave spremembe odstranijo kar med kolonoskopijo, dodatno zdravljenje pa ni potrebno. Cilj je, da bi 60 ali še več odstotkov raka odkrili v zgodnji fazi, torej stadiju ena in dva, ko je zdravljenje bistveno lažje in uspešnejše. V zadnjem desetletju so raka v zgodnji fazi odkrivali le v 12 do 14 odstotkih.

Stroka ocenjuje, da je ta trenutek v Sloveniji okoli 600 ljudi z rakom debelega črevesa in danke, ki so zavrgli Svitovo vabilo. Tudi te bodo ponovno vabili v drugem krogu presejalnega programa, skupaj s tistimi, ki bodo letos ali prihodnje leto stari 50 let, in ljudmi, pri katerih prikritih krvavitev v prvem krogu Svita niso zaznali. Vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik vabljene poziva, naj »ne zamudijo priložnosti, da si rešijo življenje«. Ko bodo nekajkrat »presejali« prebivalstvo, bodo lahko preprečili razvoj 300 novih rakov na leto, ocenjujejo v Svitu.

Od aprila 2009 do marca 2011 so v Svit povabili 336.527 ljudi med 50. in 69. letom, kolonoskopijo pa so do letošnjega septembra opravili pri 13.400 ljudeh, pri katerih so zaznali prikrite krvavitve. Sprva je bila odzivnost na Svitova vabila nizka, le 36-odstotna, kasneje pa se je zvišala na 66 odstotkov v prvi polovici letošnjega leta. Izboljšala se je na račun pomoči študentov medicine, ki so potovali po Sloveniji, patronažnih medicinskih sester in tudi »angažiranih« prebivalcev v lokalnih okoljih.

Ob vidnih krvavitvah k zdravniku

Vodja enote B Kirurškega oddelka UKC Ljubljana doc. dr. Franc Jelencje pojasnil, da zaradi programa Svit na operacije prihaja več bolnikov kot prej, hkrati pa nanje prihajajo v zgodnejših stadijih raka. To za zdaj pomeni večjo obremenitev za bolnišnico, zaradi česar se je čakalna doba na operacijo podaljšala na en mesec od prvega pregleda v ambulanti, dolgoročno pa bo zaradi odkrivanja predrakavih sprememb operacijo potrebovalo manj ljudi. Približno polovico bolnikov z rakom debelega črevesa operirajo na laparaskopski način, ki je minimalno invaziven, je pojasnil Jelenc, ni pa ta način primeren za vse bolnike.

S programom Svit se je povečala kakovost kolonoskopij v Sloveniji, ob tem ugotavlja prim. Milan Stefanovič, strokovni direktor Diagnostičnega centra Bled in član strokovnega sveta Svita. »Zaradi strokovnosti endoskopistov smo dosegli, da kolonoskopija ni več tako boleča,« je povedal.

Rak debelega črevesa, za katerim zboli okoli 1700 ljudi na leto, medtem narašča tudi zaradi neprimernega načina življenja. Povezan je s kajenjem, prekomerno telesno težo, neustrezno prehrano in sladkorno boleznijo tipa dva, je naštel Stefanovič, včasih pa gre tudi za dednost oziroma družinsko obremenjenost. Da se predrakave spremembe na debelem črevesu razvijejo v raka, traja okoli deset let, je pojasnil. Program Svit je preventiva za ljudi, ki nimajo vidnih težav, ob težavah, kakršne so vidne krvavitve v blatu, pa je potreben obisk zdravnika, je poudaril Stefanovič.

 Dnevnik, 29. september 2011