Če je otrok izjemno inteligenten, to še ne pomeni, da bo zagotovo uspel v življenju. Glede na rezultate doslej najobširnejše raziskave, so od 210 nadarjenih otrok, ki so jih strokovnjaki spremljali skozi odraščanje in nadaljnje življenje, le trije odstotki uspeli v tem, kar so si res želeli. Od 210 nadarjenih posameznikov, ki so sodelovali v študiji, jih je le pet ali šest resnično uspelo v klasičnem smislu besede.

»V starosti šest ali sedem let ima nadarjen otrok potencial za izjemne dosežke, toda mnogi od njih se znajdejo v situacijah, v katerih je njihov potencial omejen,« je razlagala Freemanova, ki je spremljala otroke, ki so bili izjemno uspešni v matematiki, glasbi ali umetnosti od leta 1974 pa do sedanjosti. Večina od tistih, ki v kasnejšem življenju niso uspeli, se ima za to zahvaliti dejstvu, da niso imeli otroštva v pravem pomenu besede. V nekaterih primerih so bili za to krivi starši, ki so otroka izpostavljali prevelikemu pritisku ali pa so ga izolirali od vrstnikov. Če je posameznik nadarjen, še ne pomeni, da je čustveno šibkejši od ostalih, vendar pa nadarjeni otroci lažje rešujejo težave na intelektualni ravni, ne pa tudi na čustveni.

Dnevnik, 27. september, 2011