Mladostniki po vsem svetu danes vstopajo v partnerske zveze v povprečju mlajši kot pred desetletjem in tudi prej kot nekoč začenjajo spolno življenje. Na vprašanje, zakaj, dr. Zalka Drglin in Barbara Mihevc Ponikvar z Inštituta za varovanje zdravje RS odgovor iščeta v sporočilih o spolnosti, užitkih in odgovornostih, ki nas obkrožajo. »Mar niso usmerjena v spodbujanje uživanja, hitrega zadovoljevanja potreb in morda celo v poudarjeno seksualizacijo?« se sprašujeta.
Tinkara Srnovršnik, dr. med., specializantka ginekologije in porodništva, v spletni svetovalnici To sem jaz odgovarja na anonimna vprašanja mladih s področja spolnosti, ki jih ti ne upajo zastaviti staršem ali zdravniku. Tudi po njenem mnenju je problematiko prezgodnje spolnosti treba gledati s širšega zornega kota, saj so se v Sloveniji v času tranzicije dogajale velike spremembe v prevzemanju zahodnjaškega načina življenja in razmišljanja. »Pri vzgoji otrok so namesto čustvenih dobrin pogosto prevladovale materialistične dobrine. Nemalo teh otrok, ki so danes najstniki, čustveno praznino in nizko samopodobo poskuša zapolniti z iskanjem pozornosti in 'ljubezni' v obliki prezgodnjih spolnih odnosov,« je povedala Srnovršnikova in dodala, da to seveda ni pravilo za vse. Nekatere najstnike v spolnost žene radovednost, samopotrjevanje zaradi nizke samopodobe ali morebitne izkušnje vrstnikov. Spolno vedenje mladih pa je po njenem tudi odraz vzora staršev in drugih odraslih, nezanemarljiva je tudi vloga medijev, ki ponujajo spolne vsebine tako rekoč na vsakem koraku. »Zato se je treba vprašati tudi o družbeni odgovornosti medijev,« je še dodala.
»Upam si trditi, da večina staršev o spolnem življenju svojih rosno najstniških otrok ve zelo malo ali nič,« je iskrena psihologinja Darka Bajec iz Maribora, ki je pred leti na gimnaziji poučevala spolno vzgojo. »O tem starši niso vedeli nič. Celo tisti ne, ki so se s svojimi otroki zelo dobro razumeli. Ko sem vprašala dijake, zakaj niso staršem povedali za ure spolne vzgoje, so odvrnili, da bi se potem tudi oni hoteli pogovarjati z njimi o seksu, tega pa niso želeli.«
Po besedah psihologije se v zgodnje spolne odnose spuščajo predvsem tisti otroci, ki imajo doma zelo permisivno vzgojo, so pogosto zdoma, nimajo zunajšolskih interesov in se družijo predvsem s starejšimi od sebe. »To je povezano tudi z željo po sprejetosti in ljubezni, kar pa je spet bolj pogosto med tistimi otroki, ki imajo doma nezdravo družinsko okolje,« je Bajčeva potrdila misel predhodnic. Pri vzgoji po besedah psihologinje nobena skrajnost ni dobra. Otroci, ki imajo premladi preveč svobode, imajo občutek, da je staršem vseeno zanje in da jih nimajo dovolj radi, da bi jih skrbelo za njih. Otroci, katerih starši so preveč zaščitniški, pa trpijo zaradi pretiranega omejevanja, saj jim to zbija samozavest in praviloma povzroča prepire v družini. »V osnovi gre za problem samozavesti staršev, saj ti ne verjamejo, da so tako dobro vzgojili otroka, da mu lahko zaupajo,« je poudarila Bajčeva.
Kljub trendom, ki nakazujejo nižanje starostne meje ob prvem intimnem spolnem stiku, mladi vendar izkazujejo precejšnjo mero odgovornosti. »Izmed vseh 15-letnikov v našem vzorcu, ki so se izrekli, da so že imeli spolne odnose, jih je skoraj 85 odstotkov navedlo, da so sami ali da je njihov partner oziroma partnerica pri zadnjem spolnem odnosu uporabila vsaj eno od metod preprečevanja nosečnosti,« sta izpostavili dr. Drglinova in Ponikvarjeva ter dodali, da jih je le slabih 10 odstotkov uporabilo manj zanesljive metode, največkrat prekinjen spolni odnos, medtem ko so ostali posegli po zanesljivih možnostih, med katere prištevamo kontracepcijske tabletke in kondom. »Povečala se je predvsem raba kontracepcijskih tablet, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite (tabletke in kondom sočasno), ki varuje tudi pred številnimi spolno prenosljivimi okužbami. Zato je na tem področju treba vložiti še več spodbud,« je svetovala dr. Drglinova.
»Pri starosti 14 ali 15 let dekleta še niso ne telesno ne čustveno dovolj razvita, zato so posledice neželene nosečnosti in/ali spolno prenosljivih okužb lahko zelo hude,« je opozorila Srnovršnikova. Spolnost pa za mladoletnike ni nevarna le fizično, pač pa tudi duševno. »Zelo zgodnje srečanje s spolnostjo je lahko travmatsko predvsem takrat, kadar ni povezano z nežnostjo in ljubeznijo,« meni psihologinja Darka Bajec. »Pogosto zelo mlade deklice čutijo neko naklonjenost do fanta, temu pa gre predvsem za nabiranje spolnih izkušenj. In ko se deklica tega zave, se počuti grdo opeharjeno. To pa lahko kasneje poraja splošno nezaupanje do nasprotnega spola.«
Več spolno aktivnih 15-letnikov je med tistimi, ki obiskujejo manj zahtevne šolske programe, sta sogovornici z IVZ izpostavili še eno pomembno sporočilo raziskave. Lotimo se pregleda številk: spolne odnose je imelo dobrih 15 odstotkov gimnazijcev, skoraj 35 odstotkov tistih, ki obiskujejo srednje tehnične šole, in nekaj manj kot 50 odstotkov 15-letnikov, ki hodijo na poklicne šole. Na spolne prakse vpliva tudi socialnoekonomski položaj družine. »Mladostniki in mladostnice iz nižjih socialnoekonomskih slojev in z manjšimi samopričakovanji glede kariere so prej spolno aktivni,« je poudarila Zalka Drglin in dodala, da gre razloge za »hitenje« pripisati medsebojnemu vplivu dejavnikov spola, socialnoekonomskega položaja družine in izbire šolskega programa, kar vpliva na manjšo informiranost in (slabšo) oceno lastne ranljivosti glede nosečnosti in spolno prenosljivih okužb. Našteto pa je povezano tudi s slabšim dostopom do zdravstvenih storitev in rabo zanesljive kontracepcije.
Psihologinja Darka Bajec je za konec naštela še nekaj razmisleka vrednih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, da dijaki poklicnih šol in tisti z manjšim materialnim zaledjem prej spoznavajo spolnost. »S socialnoekonomskim statusom družin se navadno ujema tudi vpisovanje v srednje šole. V poklicnih šolah je več dijakov iz socialno skromnejših razmer, v gimnazijah pa je obratno,« je pojasnila sogovornica in nadaljevala, da imajo v socialno skromnejših družinah starši običajno nižjo izobrazbeno raven in so pogosto manj ambiciozni tudi glede izobrazbe svojih otrok. Če veliko delajo, da bi preživeli družino, manj časa preživijo s otroki in so ti več časa v družbi vrstnikov. Otroci premožnejših staršev pa pogosto poleg šolskih obveznosti gojijo še kak konjiček (glasba, šport…) in imajo posledično manj časa za druženje z vrstniki,« je pojasnila in dodala še en zanimiv vidik. Dijakom poklicnih šol se zdi odraslost blizu, saj delo predvidevajo pri 18. letu starosti, medtem ko je dijakom gimnazij odraslost daleč, razteza se nekje proti 30. letu. Vse te komponente skupaj povzročijo to, da se več dijakov poklicnih šol zelo zgodaj sreča s spolnostjo.
priloga Nika, 21. september 2011