V zmedi priporočil o uživanju mesa je težko natančno vedeti, katera so bolj in katera manj na mestu. Ker se med seboj razlikujemo tako po spolu, starosti kot načinu življenja, je smiselno splošne smernice prilagoditi svojim potrebam.

V zadnjih letih se je količina raziskav o vplivu mesa na zdravje povečala. Na Švedskem so pod drobnogled vzeli 4700 ljudi iz 15 študij, ki so potekale od leta 1966 do leta 2006. Prišli so do zaključka, da je uživanje 30 gramov predelanih mesnin na dan povezano s 15- do 38-odstotnim porastom pojavnosti raka na želodcu. Leta 2007 je Ameriški inštitut za raziskave rakavih obolenj (American Institute for Cancer Research) pregledal več kot 7000 študij, ki so iskale povezavo med pojavnostjo raka in predelanimi mesninami. Pokazalo se je, da se za vsakih 50 gramov zaužitih mesnin na dan poveča možnost obolelosti za rakom v povprečju za 21 odstotkov. Leta 2009 je Nacionalni inštitut za rakava obolenja (National Cancer Institute) v Ameriki razkril rezultate študije, ki je trajala 10 let in zavzela okoli 550.000 ljudi. Tisti, ki so jedli največ predelanih mesnin, okoli 22 gramov na dan, so imeli večje tveganje za prezgodnjo smrt. Študija, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Cancer, govori o tem, da imajo ljudje, ki jedo več rdečega in predelanega mesa, večjo možnost, da bodo oboleli za rakom trebušne slinavke. Tudi iz Harvardske šole za javno zdravje (Harvard School of Public Health) redno poročajo o različnih neželenih učinkih rdečega in predelanega mesa na zdravje. In še in še bi lahko naštevali.

Preverite seznam aditivov
Razlog, zakaj je rdeče meso največkrat na slabem glasu, se skriva v dokaj visoki vsebnosti nasičenih maščob, ki so povezane z nastankom civilizacijskih bolezni. Predelane mesnine pa so na slabem glasu zaradi slabše kakovosti in manjše vsebnosti mesa v izdelku ter tudi zaradi dodanih aditivov. Med anorganskimi aditivi, ki jih dodajamo mesnim izdelkom, najdemo nitrate, nitrite in fosfate. Nitriti in nitrati (E 249 – 252) skrbijo za barvo in aromo izdelka in zavirajo razvoj bakterij. Ker gre za dodatke, ki lahko v večjih količinah zelo škodujejo našemu zdravju, mora biti na deklaraciji vedno označeno, kateri aditivi so v izdelki. Nekateri znanstveniki jih uvrščajo med kancerogene in mutagene aditive. Fosfati so emulgatorji, kar pomeni, da med seboj vežejo vodo in maščobe. Pogosto jih proizvajalci dodajo v izdelke, da lahko povečajo količino vode v samem izdelku, tako povečajo volumen izdelka in ga prodajo dražje od njegove vrednosti. Mesnim izdelkom pa se dodaja tudi askorbinska E300 kislina ali vitamin C, ki velja za varen aditiv. Skrb vzbujajoča dodatka sta glutaminska kislina in glutaminati ali MNG, E620, E621, E622 in karagenan E407. Karagenan pri laboratorijskih živalih povzroča raka na prebavilih. MNG pa se povezuje z različnimi zdravstvenimi tegobami. Različne raziskave o učinkih aditivov v živilih so še v teku.

_99673810.jpg

Telo bi nam samo povedalo
Idealna rešitev je seveda uživanje kar se da malo industrijsko predelane hrane in poglobljen stik s samim sabo. Če bi zmanjšali stres in se posvetili sebi, bi lažje živeli v skladu s svojim telesom in njegovimi potrebami. Telo bi nam samo povedalo, kaj potrebuje. Začutili bi impulz in se odločili za mesni obrok. Prav tako bi se lahko odločili za zelenjavni dan, če bi takrat več počivali. Kako je narava poskrbela za optimalno prehranjenost, se vidi pri divjih živalih, ki se ne prenajedajo, se postijo, ko so bolne in nimajo prekomerne teže.

Ob zrezku vedno zelenjavna priloga
Priporočena količina, ki je varna za uživanje in jo priporočajo vse vodilne zdravstvene organizacije po svetu, je 300 do 600 gramov mesa na teden. Če zaužijemo več, se znanstveniki večinoma strinjajo, da smo v nevarnosti, da zbolimo vsaj za srčno-žilnimi boleznimi, če že ne za rakom. Pomembno je tudi vedeti, da lahko vpliv mesa na razvoj raka na črevesju zmanjšamo z rednim uživanjem vlaknin. V praksi to pomeni, da poleg zrezka pojeste zelenjavno juho, zelenjavno prilogo in solato. Tudi zamenjava rdečega za belo meso se je pokazala kot učinkovita obramba. Priporočilo, ki ga sama najpogosteje zagovarjam je, da naj bi meso uživali največ dvakrat na teden, v količini okoli 100 gramov na obrok, predelane mesne izdelke pa naj bi jedli le ob posebnih priložnostih. Zaradi različnih potreb in navad je najprimernejše in povzroča najmanj stresa, če splošne smernice prilagodimo sebi, vendar še vedno v sklopu zdravih priporočil.

stk94574cor.jpg

Vse v mesu le ni slabo
Meso je lahko odličen vir beljakovin. Če ga redno uživamo, nam ni potrebno skrbeti, da bi nam le-teh primanjkovalo. Beljakovin naj bi bilo v človeški prehrani okoli 15 odstotkov vsega, kar pojemo. Vsebuje tudi vitamine skupine B (tiamin, riboflavin, niacin, biotin, B6 in B 12, pantotensko in folno kislino). Zadnji dve najdemo predvsem v jetrih. Poleg vitaminov se v mesu nahajajo tudi minerali, kot so železo, baker, cink in mangan. Ker se veliko hranil iz rastlinske hrane izloča slabše kot iz živalske, je prav v primeru pomanjkanja železa rdeče meso dober vir le tega. Količina železa, ki se absorbira v telo, je odvisna od številnih dejavnikov; pomembna je oblika, v kateri se nahaja in seveda sočasna prisotnost drugih elementov. Polovica železa v mesu se nahaja v hemoglobinu, ki ga lahko dobro absorbiramo od 15 do 35 odstotkov. Železo iz rastlinske hrane pa se v telo absorbira le okoli enega do desetih odstotkov. Ne samo, da se železo iz mesa dobro absorbira, ampak tudi poveča absorpcijo železa iz ostale hrane v obroku. Če ste slabokrvni, zato lahko poskusite z naslednjim menijem: 100 gramov govejega mesa, špinača kot priloga, zelena solata s stročnicami in limonada sladkana z melaso.

_149071399.jpg

O alternativah
Vendar uživanje mesa ni nujno za zdravo življenje. Vegetarijanstvo je sprejeto kot dober alternativen način prehranjevanja. Če se odločite, da boste zmanjšali uživanje mesa, lahko to naredite brez skrbi za svoje zdravje. Če ga boste popolnoma opustili, pa je potrebo prehrano preurediti tako, da boste potrebne snovi, predvsem beljakovine, vitamine B, cink in železo, dobili iz drugih virov. Dober vir železa je melasa, vitamine skupine B najdeno v polnozrnatih izdelkih, cink pa v stročnicah in oreščkih. Če niste prepričani, ali jeste pravilno in ali vaše telo dobi dovolj vseh elementov, se posvetujte s strokovnjakom.