»Otrok ima pravico, starši pa dolžnost, da v času bolezni otroka negujejo doma,« je jasna Nada Verbič, ravnateljica ljubljanskega vrtca Jelka. Pravi, da se s starši že ob vpisu otroka v vrtec temeljito pogovorijo tudi o tem, kako neodgovorno bi bilo pripeljati v vrtec bolnega otroka. Neodgovorno do njega in vseh drugih v skupini, je povsem jasna ravnateljica, ki ugotavlja, da bi vsi starši radi imeli zdravega otroka in bi radi delali. Ker pa to žal ni mogoče, malčki, sploh najmlajši, ki še niso dovolj »prekuženi«, zbolijo tudi v vrtcu. Takrat vzgojiteljice pokličejo starše in se z njimi dogovorijo, kako bodo ukrepali do njihovega prihoda.
Verbičeva ugotavlja tudi, da so starši, ki še nimajo dovolj izkušenj, že ob prihodu v vrtec včasih v dvomu, kako je z otrokom, in jih opozorijo, da je bil ponoči nemiren, ni spal in ne vedo, kaj se razvija.
Starši čakajo na klic iz vrtca
»Res pa je, da so včasih, ko delodajalci še niso bili tako zahtevni, starši lažje ostali doma in neprespanih in nerazpoloženih malčkov niso pripeljali v vrtec. Danes pa, kot kaže, nekateri raje vidijo, da jih pokličemo iz vrtca, ker imajo tako delodajalci več razumevanja za njihove izostanke,« pripomni vzgojiteljica Tatjana Setnikar. Starši so zvečine zelo skrbni in se, pravita obe, med njimi in vzgojitelji največkrat kmalu splete odnos zaupanja. Prav ta najbolj učinkovito preprečuje, da bi v vrtec prihajali bolni malčki, ki širijo viruse med najbolj občutljivo populacijo, saj se malčki igrajo skupaj na manj kot kvadratnem metru površine in nosijo iz ust v usta tudi skupne igrače.
Igrače seveda ves čas razkužujejo, tudi kljuke na vratih, prostore dobro zračijo, skrbijo, da si otroci pogosto umivajo roke, veliko pijejo, a so kljub temu nekateri pogosto bolni.
»Vse to bi namreč morali doma početi tudi starši,« poudarja ravnateljica Verbičeva. Opaža, da so otroci športnih staršev praviloma bolj zdravi kot malčki, ki niso veliko na zraku, se manj gibljejo in starši niso pozorni na zdravo prehrano. Vzgojiteljica Setnikarjeva pa ugotavlja še, da je danes tudi veliko več različnih viroz in bolezni, kot sta peta in šesta, vendar so bili otroci podobno pogosto bolni tudi takrat, ko bolezni še niso bile prepoznane kot take. In čeprav doslej starši dojenčkov njihovih starejših bratcev in sestric še niso jemali iz vrtcev, pričakujejo, da se bo zaradi preplaha začelo dogajati tudi to, vsaj v prvih mesecih dojenčkove starosti.
V čakalnicah je gneča
»Za virozami so otroci podobno pogosto zbolevali nekoč in danes, ko so starši zaradi dveh tragičnih primerov zelo prestrašeni«, je po napornem dopoldnevu, ko so starši v pediatrično ordinacijo Zdravstvenega doma Bežigrad pripeljali veliko več bolnih malčkov kot nekaj dni poprej, povedala otroška zdravnica Simona Gradišek. Je pa res, da danes zboleva veliko več malih otrok, saj so ti bolj izpostavljeni različnim virusom, zlasti v najranljivejšem obdobju, ko nimajo več mamine imunosti, svoje pa še ne razvijejo v zadostni meri. Zato je za malčka, ki ob vstopu v vrtec prehaja iz bolezni v bolezen, bolje poiskati začasno individualno varstvo, dokler se ne okrepi in njegov imunski sistem ne dozori,« svetuje Gradiškova.
Prav tako izkušena zdravnica staršem priporoča, da dojenčkov vsaj prve pol leta starosti ne izpostavljajo možnostim okužbe. Otroci, rojeni v zimskem obdobju, so virusom še bolj izpostavljeni. To seveda pomeni, da se starši z malčki ne odpravljajo na množične prireditve in v zaprte prostore, na primer v nakupovalna središča, kjer je veliko ljudi. Še zlasti morajo biti pazljivi starši, ki imajo v vrtcu starejše otroke, saj ti domov prinašajo različne viruse. Zato bi bilo priporočljivo, da bi bili tudi starejši otroci, ki sicer obiskujejo vrtec, vsaj prvih šest mesecev skupaj z dojenčkom doma.
Z dojenčki po nakupih
»Včasih materam ni bilo težko skrbeti za več otrok, danes pa si nekatere ne morejo niti predstavljati, da bi ob dojenčku skrbele še za enega otroka,« ugotavlja Gradiškova in pristavlja, da pri drugem ali tretjem otroku to ne bi smelo biti prenaporno, saj izkušnje marsikaj olajšajo in mamice ne komplicirajo več tako kot pri prvem otroku. Poleg tega, da mamice težko skrbijo za dva otroka, zdravnica opaža tudi, da nekatere zelo težko zdržijo z dojenčkom doma. Tako se prenekatera z vozičkom zelo zgodaj odpravi kar v nakupovalni center, kjer nekatere celo posedajo na kavicah in kadijo. Tako početje je po zdravničinih izkušnjah za dojenčke zelo obremenilno, saj je v nakupovalnih središčih možnost kroženja virusov večja.
Z odraščanjem bratov in sester se možnost prenosa virusnih okužb za najmlajšega člana družine nekoliko zmanjša, saj je starejšim otrokom lažje dopovedati, da si je treba umivati roke, da se ne je z isto žlico, da se dojenčka ne sme povsod dotikati. »Dojenčka ne sme nihče poljubljati na usta!« je jasna Gradiškova. Tudi do obiskov je stroga, do kajenja pa še bolj. Pravi, da morajo starši, zlasti v zimskem času, omejiti število obiskovalcev in stike z dojenčki, še zlasti, če obiskovalci niso najboljšega zdravja. Kajenje morajo mame brezpogojno prepovedati tudi najbližjim sorodnikom, tudi v drugih prostorih, saj se dim po stanovanju prenaša iz sobe v sobo. Tudi zunaj stanovanja naj se v bližini dojenčka ne bi kadilo.
Sicer pa Gradiškova ne more potrditi, da bi zaradi vse bolj neizprosnih delodajalcev danes starši pogosteje pošiljali v vrtec bolne ali še ne povsem zdrave otroke. Se pa zgodi, da je imel otrok ponoči temperaturo, pa so mu jo starši znižali in ga zjutraj vseeno odpeljali v vrtec. Tako ravnanje se običajno ne izide, kajti že čez nekaj ur kličejo iz vrtca, da je treba priti po otroka, ker je bolan. Tudi odlašanje z zdravljenjem vpliva na dodatne zaplete, predčasna vrnitev v vrtec pa lahko pomeni večjo dovzetnost za nove okužbe in tveganje, da se bodo nalezli še drugi otroci.
Bolezen vzame svoj čas
»V ordinaciji vsa leta srečujem tako starše, ki bi se bolniški najraje izognili ali pa ostali doma le kakšen dan, kot starše, ki bi na bolniški ostali v nedogled za vsako malenkost. Nega je seveda namenjena le ozdravitvi otroka in vsaka bolezen vzame določen čas, ki se ga ne da ne niti prehitevati niti podaljševati,« ugotavlja zdravnica, ki opaža, da si starši, ki imajo zahtevne službe in so lahko na bolniški samo kakšen dan, pogosteje poizkušajo poiskati varstvo pri babicah, sorodnikih... Nekateri mladi starši se zato v takih situacijah znajdejo v precejšnji stiski, saj nimajo nikogar, ki bi jim priskočil na pomoč.
Gradiškova razume, da so zdaj, ko so izvedeli za tragična primera, starši bolj prestrašeni in zaskrbljeni za zdravje otrok, a obisk zdravnika ob vsaki svečki iz nosu odsvetuje. Priporoča pa posvet in dogovor, na kaj morajo biti starši pozorni in kako ukrepati. Predvsem se morajo, kot pravi, starši naučiti opazovati svojega otroka in mu znati znižati vročino, lajšati kašelj, pripraviti ustrezno hrano in pijačo... Kljub obilici razlag in literature namreč nekateri starši še vedno nič ne naredijo za izboljšanje otrokovega počutja in pričakujejo, da bo za vse poskrbel zdravnik. Še več dela imajo s starši, ki pridejo z diagnozo, ki so jo postavili kar sami, pravi zdravnica. Sklene, da bolni in še ne dovolj ozdravljeni otroci ne sodijo v vrtec, ter ponovno izpostavi, da se morajo starši naučiti opazovati svojega otroka in se odgovorno izogibati možnostim, da bi bili otroci, zlasti najmlajši, izpostavljeni okužbam.
Vir: Dnevnik
