Konoplja vsebuje kemične spojine kanabinoide, ki imajo učinek na telo. Najbolj znan je tetrahidrokanabinol ali THC, zaradi njegovega psihoaktivnega učinka pa konoplja velja za prepovedano drogo. Vendar imajo učinkovine v konoplji lahko tudi terapevtske lastnosti in je mogoče konopljo uporabiti tudi v medicinske namene. V Sloveniji zakonodaja tako rabo prepoveduje, v nekaterih državah pa so to že dovolili: v obliki zdravila ali pa celo kot posušeno rastlino, ki jo dobi pacient v lekarni.

Tako sta na voljo zdravili sativex (ustno pršilo), ki ga izdelujejo iz konoplje, in marinol (tablete), ki vsebuje sintetične kanabinoide. Sativex se uporablja za zdravljenje bolečine in krčev pri bolnikih z multiplo sklerozo ter za zdravljenje bolečine pri bolnikih z napredovano obliko raka. Kot navajajo na spletni strani proizvajalca, so zdravilo za uporabo že registrirali v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, na Danskem, v ZDA, Izraelu in na Novi Zelandiji, vlogo za registracijo pa so vložili še v 14 evropskih državah. Marinol se uporablja kot zdravilo za lajšanje slabosti in bruhanja pri bolnikih z rakom, za vzbujanje apetita pri bolnikih z aidsom in za blaženje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo. Za uporabo je registrirano v ZDA in na Danskem.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami sicer omogoča uporabo konoplje v raziskovalne namene, ne pa tudi v medicinske, saj uredba o razvrščanju prepovedanih drog konopljo uvršča v prvo od treh skupin prepovedanih drog: med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini«. V to skupino sodita na primer tudi heroin in koka. Je taka več kot desetletje stara razvrstitev sploh še ustrezna?

_146903616.jpg

Promocija medicinske rabe konoplje ni promocija legalizacije marihuane

»Ko so pisali zakon, niso razmišljali o možnosti, da bi bilo konopljo mogoče uporabljati v medicinske namene,« je pojasnil Matej Košir, nekoč zaposlen na Uradu za droge RS, danes pa direktor Inštituta Utrip, ki se ukvarja s preventivo pred uporabo drog. Razložil je, da se je Urad za droge leta 2002 začel ukvarjati z medicinsko rabo konoplje, saj se je v tistem času pojavil problem, da so tako imenovani rekreativni uporabniki marihuane začeli promovirati marihuano kot zdravilno rastlino.

»Percepcija mladih, ki slišijo tako razlago, je, zakaj marihuane ne legalizirate, če je pa zdravilna,« je Košir opozoril, da je treba ločiti razpravo o tem, kaj je zdravilno in kaj je uporaba marihuane kot droge, ki ima negativne učinke. Vendar zadeve niso pripeljali do konca, saj je urad nehal obstajati, debata o medicinski rabi konoplje pa se poslej med uporabniki marihuane redno pojavlja, ko se pojavijo predlogi o legalizaciji oziroma dekriminalizaciji marihuane.

»Uporabniki marihuane medicinske rabe konoplje ne smejo zlorabljati za to, da bi opravičevali svojo rabo,« je dejal Košir, ki podpira rabo konoplje v medicinske namene.

Konoplja bi se v medicinske namene lahko uporabljala, če bi bila razvrščena v drugo ali tretjo skupino prepovedanih drog, kamor uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne oziroma srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, a se lahko uporabljajo v medicini, je pojasnil Jože Hren z ministrstva za zdravje. V drugo skupino sodijo na primer kokain, metadon, morfin in opij. »Na ministrstvu za zdravje zadržkov za medicinsko rabo konoplje nimamo, če bi o tem prejeli strokovno utemeljen predlog pristojne institucije,« je povedal. Konopljo bi lahko na novo razvrstili na predlog Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, če bi ta prejela vlogo za registracijo zdravila iz konoplje v Sloveniji in bi to vlogo pozitivno rešila, je pojasnil Hren.

Iz informacij na spletni strani proizvajalca zdravila sativex lahko sicer razberemo, da v Sloveniji ne nameravajo vložiti vloge za registracijo.

Bolniki si pomagajo sami

_104278097.jpg

Čeprav zdravila iz konoplje niso dostopna, si nekateri bolniki pomagajo s konopljo, ki jo kupijo na črnem trgu.

Tudi 30-letna gospa (naslov hranimo v uredništvu), ki so ji spomladi po hudih napadih glavobola v možganih ugotovili tumor in sedem cist. Ko je raziskovala, kako bi si lahko pomagala sama, je na spletu našla zapise o uporabi tekočine iz aloa vere in konoplje. Tako je tri mesece štirikrat na teden pokadila nekaj marihuane, še posebej ob napadu glavobola. Ko je po treh mesecih ponovno opravila slikanje z magnetno resonanco, je ostala le še ena cista, od tumorja pa le senca. Prepričana je, da je pomagalo samozdravljenje s konopljo in aloa vero. Zadnji mesec je marihuano spet začela uporabljati, ker so ji ugotovili začetek revmatoidnega artritisa; ko roka začne postajati okorna, pokadi džojnt in po desetih minutah se prsti toliko sprostijo, da jih lahko začne uporabljati, pove. Po enem džojntu so prsti funkcionalni pet do šest dni.

Pove tudi, da je ne zamika, da bi džojnt pokadila kar tako: »Ne kadim zato, da bi bila zadeta, ampak iz zdravstvenih namenov.« Želi si, da bi zdravilo iz konoplje lahko dobila na recept, čeprav, pravi, do marihuane na črnem trgu ni težko priti.

Mnenje stroke ni odklonilno

Zdravnici, ki smo ju zaprosili za mnenje o medicinski rabi konoplje, tej rabi nista nenaklonjeni. Anesteziologinja prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič, vodja protibolečinske ambulante na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, je pojasnila, da v nekaterih državah v paliativni medicini uporabljajo naravne in sintetične kanabinoide. Dokazano je, da zmanjšajo slabost po kemoterapiji, povečajo apetit, pripomorejo k večjemu analgetičnemu učinku opioidov, zmanjšajo anksioznost in izboljšajo počutje pacienta. Opaža, da bolniki v zadnjem času pogosto uporabljajo marihuano, pri čemer navodila za pripravo in uporabo najdejo na spletu. »Ko mi je prvi, mlajši bolnik z napredovalim rakom povedal, da kadi marihuano, sem se s tem strinjala. Zdelo se mi je v redu, da mi je to zaupal. Sam je bil z učinkom zadovoljen in tudi s tem, da sam lahko pripomore k lažjemu obvladovanju svoje situacije. Zaradi tega je bil bolj pomirjen«, je povedala.

Sama ne zagovarja nakupa marihuane na črnem trgu in ne odobrava njenega kajenja, a razume, da se ljudje na tak način znajdejo, ker druge možnosti dostopa do kanabinoidov nimajo. Podpira nadzorovano rabo kanabinoidov – torej da bi jih ljudje lahko dobili na recept in s tem sebe in svojih domačih ne bi izpostavljali črnemu trgu, podobno kot je v Sloveniji regulirana raba opioidnih zdravil za zdravljenje bolečine. Ne pričakuje pretiranega povpraševanja po kanabinoidih, če bi ta zdravila postala pri nas dostopna, saj bodo umanjkali razlogi, zaradi katerih si danes nekateri ljudje to želijo jemati – to pa so psihotropni učinki, ki jih sintetični kanabinoidi nimajo. »Ne verjamem, da bi bil medicinski učinek tako velik, da bi številni pacienti konopljo jemali zaradi le-tega, kot tudi slovenski pacienti ne hodijo po tablete v Avstrijo, ampak kupujejo marihuano na črnem trgu,« je povedala.

Tudi doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, vodja Centra za multiplo sklerozo pri Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, meni, da bi bilo bolnikom z multiplo sklerozo z neobvladljivim simptomom spastičnosti (mišične zakrčenosti) in bolečine vsekakor smiselno ponuditi tudi zdravljenje s sativexom. Tako je observacijska raziskava v Nemčiji, ki je zajela 335 bolnikov z multiplo sklerozo in simptomom spastičnosti, dokazala pozitiven učinek zdravljenja s sativexom, saj je pri približno treh četrtinah bolnikov prišlo do izboljšanja simptoma spastičnosti. Do podobnih sklepov je prišel v raziskavi Hobart s sodelavci, ki je poleg zmanjšane spastičnosti ugotavljal tudi izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine, je še navedla Ledinkova.

Vir: Dnevnik