Drugače o tem razmišljajo hindujci in budisti, saj že stoletja verujejo v moč dobrega, ki se kaže tako v dejanjih kot v mislih. Upanje na lepše življenje v reinkarnaciji, ta cilj, ki je temelj njihove vere, poskušajo doseči še za življenja z dobroto in usmiljenostjo. Dobra dela naj bi tako pozitivno vplivala na njihovo življenje. Prepričani so namreč, da se bo tisti, ki druge zaničuje, ponovno rodil s kratkimi nogami in da bo tisti, ki krši zakone, v svojem naslednjem življenju kaznovan z gluhostjo. Toda če pustimo ob strani želje po ponovnem življenju – pa je vendarle res, da imajo ljudje, ki delajo dobro ali pa samo mislijo, da tako delajo – boljšo psiho, več življenjske moči in čustvenega ravnotežja.

Hinduizem na primer uči, da pomenijo dobra delo dobro karmo, slaba pa vodijo do slabe karme, ki ima za posledico nesrečo, bolezen in smrt. Budisti pa so prepričani, da vse njihovo delovanje in razmišljanje usmerja karma in tako pripravlja vse zaplete v njihovi bodoči usodi. Budisti prav tako učijo, da vam slaba karma sledi tudi v naslednjem življenju. To določa, da mora morilec v naslednjem življenju računati, da bo kmalu umrl. In tisti, ki bo preveč ponosen in vzvišen nad drugimi v sedanjem življenju, bo v novem življenju pristal na dnu, kadar pa bo koga žalil, se bo ponovno rodil z govorno napako.

_131723295.jpg

Vpliv na prihodnje življenje

Toda ni samo dve milijardi budistov in hindujcev prepričanih o reinkarnaciji. Tudi v zahodnem svetu naj bi bila kar četrtina prebivalcev prepričana, da so že nekoč živeli v nekem drugem času. V nasprotju s krščanskim naukom, da se dobro poplača v nebesih in slabo v peklu, ima karma v vzhodnih religijah vpliv na usodo še za časa življenja. »Vpliv karme je neizbežen in če smo v prejšnjih življenjih imeli slabo karmo, bo ta vplivala na naše sedanje in prihodnje življenje,« pravi sam dalajlama. Pohlep, jeza, sovraštvo in neznanje so tako slaba karma, skromnost, dobrota in uvidevnost pa dobra karma. V svoji knjigi Pot s sreči piše dalajlama še: »Mnogi ljudje napačno razumejo karmo. Sprejemajo jo, kot da je že vse naprej določeno in kakor da ni ničesar, na kar bi lahko vsak posameznik vplival. Beseda karma pomeni aktivno moč, pomeni, da so lahko prihodnji dogodki popolnoma v naših lastnih rokah.«

Lahko torej na svoje počutje vplivamo, usmerjamo svoje življenje z dobrimi deli v pozitivno smer, kakor nas uči budizem? Nekateri psihologi so skrivnostno moč karme tudi znanstveno raziskali in prišli do prepričljivih dokazov, da ta starodavna filozofija velja. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki delajo drugim drobne usluge, kot na primer pomagajo onemoglim, so prijazni do soljudi, delujejo v dobrodelnih organizacijah ali pa darujejo obleke tistim, ki jih nimajo, srečnejši od tistih, ki gredo skozi življenje ne ozirajoč se na potrebe drugih. Zanimivo pa je, kako malo je treba, da bi se doseglo tako dobro počutje. Že samo nekaj minut na dan bi bilo treba posvetiti problemom drugih ljudi, pa bi bili srečnejši, saj vendar nihče ne zahteva od nikogar, da gre takoj za misijonarja v Afriko. Vendar pa je kanadska raziskovalna skupina na podlagi tega poskušala ugotoviti, kako je mogoče na splošno izboljšati razpoloženje ljudi v vsakdanjem življenju. Od desetih načinov, med njimi je bilo poslušanje glasbe, uživanje v samopomilovanju ali hvaležnosti, se je opravljanje dobrih del odrezalo občutno najbolje. Več dobrih del so ljudje naredili, tem bolje so se počutili. Ti ljudje so imeli tudi zelo malo depresij in celo še šest mesecev po končanju te raziskave so imeli še vedno pozitiven odnos do življenja in soljudi ter obilo samozavesti.

Darovanje enega dolarja

Da je lahko pozitivna karma izvor velike moči, je pokazala tudi študija harvardske univerze. Iz naključno izbrane skupine ljudi, ki se je zadrževala na postaji podzemne železnice, so dali eni polovici en dolar, ki so ga nato morali nameniti odboru Unicefa za pomoč otrokom, druga polovica pa je ta dolar lahko zadržala. Nato so dali vsakemu v roke utež, ki jo je moral držati z iztegnjenimi rokami. Rezultat je bil presenetljiv. Tisti, ki so dolar darovali Unicefu, so držali ročko sedem sekund dlje kakor tisti, ki so dolar zadržali. Tisti, ki delajo dobra dela ali pa tudi sami mislijo, da so naredili nekaj dobrega, imajo torej več telesne moči od drugih. Tudi Gandi ali pa mati Tereza verjetno nista bila od rojstva obdarjena z izjemnimi močmi, ampak sta do takih moči prišla, ker sta našla smisel svojega življenja v pomoči tistim, ki so tega potrebni.

_78321787.jpg

Nekateri imenujejo to kar moralna preobrazba, saj naj bi dobra dela dajala ljudem tisto moč, s pomočjo katere so sposobni izjemnih dejanj. Toda kako je mogoče znanstveno pojasniti, da lahko iz pozitivne karme izvira toliko moči? Odgovor je, da je izvor te moči v naših možganih. Tomografija možganov tistih, ki so darovali en dolar za Unicef, je pokazala, da so v trenutku darovanja možgani začeli proizvajati nove snovi – tako imenovane hormone sreče.

Toda pozor! Karmo si lahko prilastijo tudi politične skupine kot del svoje ideologije. Tako so nacisti zatrjevali, da so Židje sami krivi za svoje preganjanje, ker naj bi si v svoji dolgi zgodovini nabirali vedno več krivde. Kritiki karme tudi pripominjajo, da je mogoče s tem upravičevati vsako sramotno dejanje, saj naj bi bil vsakdo sam kriv, da mu gre slabo, da trpi ali pa celo, da izgubi življenje. V svojem prejšnjem življenju naj bi delal napake, ki mu sledijo tudi v sedanjem življenju, in bivših napak ni nikoli mogoče odpraviti.

Vir: Nedeljski dnevnik