»Če uživamo meso, bodimo zmerni in izbirajmo med pustimi, nemastnimi vrstami, kot sta na primer piščančje in puranje meso, ter seveda ribe. Med rdečimi vrstami mesa pa dajmo prednost manj mastni govedini ali teletini.« Po njenem mnenju je pomemben tudi način priprave, ki naj bo vodilo za kuharje in kuharice. »Najmanj škodljivo je kuhano ali dušeno meso, pri pripravi pa je pomembno tudi, da uporabimo čim manj maščob, če je le mogoče, sploh nič. Meso že samo po sebi vsebuje precej maščob, kar upočasnjuje njegovo prebavo. Če pri kuhanju maščobo še dodajamo, pa je to dodatno breme za naša prebavila in zdravje na splošno,« je poudarila sogovornica.

Meso in stročnice

Uživanje mesa se priporoča predvsem zaradi visoke vsebnosti aminokislin, torej gradnikov beljakovin, ki so nujno potrebne predvsem za rast in obnovo tkiv. Vendar pa meso oziroma živalski izdelki niso edini vir beljakovin. Po besedah strokovnjakinje za prehrano so odlični viri tudi stročnice (leča, soja, čičerika), semena (bučno seme, sončnično seme, sezam), oreški (mandlji, orehi, brazilski oreški, lešniki, arašidi), zelenolistna zelenjava (ohrovt, špinača, blitva ipd.), alge (klorela, spirulina), kalčki (alfalfa, kreša, brokoli) in polnovredna žita (kvinoja, ječmen, oves). Toda upoštevati velja: »Tudi če meso nadomeščamo z drugimi, rastlinskimi viri beljakovin, moramo biti pozorni pri pripravi. Tudi tukaj velja, da ne pretiravamo s prekomernim pečenjem in cvrtjem, temveč izbiramo večinoma dušenje in kuhanje. Poleg tega čim več živil pojejmo v surovi obliki, če je to seveda mogoče,« je svetovala Klandrova.

Nazaj v čase naših babic

Meso se precej dolgo prebavlja in predstavlja za naša prebavila precejšen zalogaj. Nutricistka zato svetuje: »Glede priprave je pomembno, kot smo že omenili, da je meso kuhano, dušeno ali rahlo pečeno. Močno zapečeno meso v ponvi, ocvrto ali pečeno na žaru se najmanj priporoča in naj bo zato na našem jedilniku čim redkeje, še najbolje pa bi bilo, da se mu kar odpovemo.« Znano je, da se meso in vse druge živalske beljakovine težko prebavljajo v družbi z ogljikovimi hidrati (krompir, kruh, testenine, riž in kaše). Razlog je v prebavni kemiji, saj meso za prebavo potrebuje kisle prebavne sokove, ogljikovi hidrati pa bazične. »Zato je najbolje, da meso kombiniramo z različno neškrobno zelenjavo in solatami, ki mu pri prebavi ne povzročajo težav. Če govorimo o idealnem razmerju, bi vsekakor morali dati prednost zelenjavi in čim večji porciji solate, mesa pa naj bo le za vzorec,« je sogovornica priporočila upoštevaje raziskave, ki kažejo, da lahko prekomerno uživanje mesa pripomore k nastanku civilizacijskih bolezni, kot so visok krvi tlak, bolezni srca in ožilja, prekomerna telesna teža ali rak. »Zato se vse bolj priporoča, da je meso čim manjkrat na našem jedilniku in je rezervirano bolj za redke gurmanske užitke,« je poudarila sogovornica in sklenila z dobrimi zgledi naših prednikov: »Za svoje zdravje bi veliko storili, če bi se pri hranjenju vrnili v čase naših babic, ko je bilo meso na mizah morda le enkrat na teden ali ob izrednih priložnostih.«