Miha Ogrina (na fotografiji) je od malih nog zanimalo vse, kar je lahko naredil z lastnimi rokami, zamisel o tem, da bi z dotikom lahko pomagal ljudem, pa ga je spremljala od dvanajstega leta, ko si je kupil prvo knjigo o masaži. Prva šolanja s tega področja je v Sloveniji pridobil pred slabimi desetimi leti, vendar so bile njegove ambicije večje.

»Zdelo se mi je, da je obravnava bolečih točk v človeškem telesu veliko bolj kompleksna, na nekajdnevnih tečajih pa je bilo nemogoče spoznati vse,« pripoveduje o vzgibih, ki so ga privedli do odločitve, da se izšola za medicinskega maserja v Švici. Davos in Chur sta tedaj za dve leti postala njegov drugi dom. Od leta 2008 je na Bündner Medizinische Massagefachschule Chur-Davos opravil 1800 ur teoretičnega izobraževanja in 1600 ur praktičnega usposabljanja ter pridobil naziv medicinski maser s priznanjem švicarskega Rdečega križa.

miha.jpg
Oznaka »medicinska masaža«, ki se sicer pogosto neupravičeno uporablja za promocijske namene različnih salonov, nima prav dosti skupnega s pravo medicinsko masažo. To namreč lahko izvaja le medicinsko usposobljen maser – terapevt. V Švici in tudi v drugih evropskih državah je medicinska masaža nadaljevanje zdravljenja ali del rehabilitacijskega programa po operacijah ali tudi pred njimi. »Naj za primer povem, da na primer v Nemčiji zdravniki bolnika napotijo na medicinsko masažo pred operacijo kolena, ravno zato ker mora biti koleno dovolj razgibano, da je okrevanje hitrejše.« Pri nas takšne možnosti v sklopu rehabilitacije žal še ni, razen seveda, če se posameznik zanjo sam odloči.

Nežna masažna tehnika

Miha Ogrin je vedno stremel k temu, da je masaža neboleča, prijetna, da omogoči takojšnje ali čimprejšnje olajšanje bolečin, zato je na podlagi izkušenj in znanj razvil svojo tehniko, imenovano PMTOS-terapija.

»Gre za nežno masažno tehniko, ki pa po mojih izkušnjah dosega odlične učinke. Razvila sva jo skupaj s kolegom Markusom Stutzem, v kratkem bova imela tečaje takšne tehnike tudi v Švici, čakava le še na pisno potrditev združenja zavarovalnic.« Za razliko od drugih masaž, ta deluje na boleče točke ali poškodbe tako, da jih rahlo vzdraži in jim da »impulz«, ki sprosti mišične napetosti in tkiva, hkrati pa vrne povratno informacijo o vrsti napetosti. Tako tkivom povrne elastičnost in poveča prekrvavljenost. Tehniko je sicer razmeroma težko razložiti z besedami, Ogrin to veliko laže pokaže v praksi. Na tak način lahko pomaga ljudem, ki jih tarejo različne bolečine ali poškodbe, ki so velikokrat tudi zastarane, pa človek nanje morda preprosto pozabi. Tako pripoveduje, da ga je obiskalo mlajše dekle, ki je imelo ves čas hude težave z vratom. Razloga ni in ni znala pojasniti. Težave sta odpravila, nato pa se je spomnila, da jo je v otroštvu neki otrok, medtem ko je skočil v vodo, zadel v vrat. »Včasih gre za zastarane poškodbe, vendar je dejstvo, da si telo zapomni vse poškodbe od začetka pubertete, ki lahko tudi kasneje povzročajo težave.«

Brez »gnetenja«

S PMTOS-terapijo, kot pravi, deluje neposredno na boleče mesto in sosednje mišice, kite in vezi ali brazgotine. »Boleče mesto obravnavam tako dolgo, dokler bolečina ne popusti. Ne gre za klasično masažo, saj ni nikakršnega ‚gnetenja‘. Pri slednjem lahko sicer sprostiš mišico, ne pa vezivnega tkiva, zato največkrat ni dolgoročnega učinka,« pripoveduje in dodaja, da je zanj pomembno predvsem to, da lahko pri omenjeni tehniki nadzoruje vse: od začetka do konca, od bolečine do učinka. »Ne gre za to, da bi bolniku, ki ga boli hrbet, tega preprosto zmasirali. Tehnika je drugačna. Med obravnavo preobremenjenih delov ali dolgotrajnih poškodb prodrem v globino in s tem do vzroka bolečine, pri čemer se bolečina ne povrne, poškodba pa se lahko pravilno ‚zazdravi‘. Kot sem že dejal, to, da je poškodba stara, ne vpliva na učinkovitost tehnike.«

Za migreno »kriva« čeljust

_140306075.jpg

Za primer navede migreno, pogosto težavo žensk pa tudi moških. »Pri migreni pride do zategnjenosti čeljustnih mišic, te pa so vezane tudi na trebušno prepono in mišice v vratu. Čeljust lahko človek podzavestno dolgo ‚zateguje‘, čeprav se tega sploh ne zaveda. Če mišice ne raztegujemo in ne sproščamo, postane zakrčena, sledi bolečina. Pri izvajanju takšne tehnike je prvi pogoj, da ugotovimo, ali je mišica preobremenjena ali varnostno zakrčena. Masažo lahko izvaja ko bolečina ob migrenskem napadu popusti, nikakor ne ob napadu.«

Napetost je naša obramba

Sicer pa stanje zakrčenosti lahko povzroči tudi čustvena napetost. »Napetost je naša obramba. Podzavestno si s telesno držo zaščitimo vrat, stiskamo prsni koš, pozabimo na dihanje… To traja leta in leta in sčasoma se pojavijo posledice. Po čustvenem stresu in večjih psihofizičnih obremenitvah telo postane še bolj zakrčeno, človek se ne zaveda, da je dvajset ur na dan v krču,« o takšnih stanjih, ki ljudi pogosto privedejo k njemu, spregovori Ogrin.

Razlogov, zaradi katerih ljudje še iščejo pomoč medicinske masaže, je ogromno. Posledice prometnih nesreč (nihajne poškodbe vratu), različne športne poškodbe, teniški komolec (ki se lahko pojavi tudi zaradi pretirane uporabe računalniške miške), težave v ramenskem obroču, bolečine v kolkih, kolenih, išiasu, krčih, povečanju gibljivosti telesa in še bi lahko naštevali. Vesel je, da s takšno terapijo lahko pomaga ljudem povečati pljučno zmogljivost, na primer astmatikom, pa tistim, ki so preboleli pljučnico.

Pri nekaterih stanjih pa je potrebna še posebna previdnost, zato masaže prilagodi tudi nosečnicam, ljudem s povečano psihofizično obremenitvijo, starostnikom… »Starostniki bolečino doživljajo drugače, še bolj intenzivno. To je treba razumeti in vzeti v zakup ter prilagoditi pristop v smislu še večje nežnosti, pa tudi v smislu človečnosti, da nisi kot uradnik.«

Sicer pa prava medicinska masaža ni strogo omejena na minute, saj nikoli ne moremo vedeti, kako se bo telo odzvalo na posamezno obravnavo in koliko časa bo terapevt potreboval, da problem razreši. »Zato vedno dopuščam podaljšanje terapevtske ure na čas, ki je potreben za dosego rezultata,« je še omenil Ogrin, ki se zaveda, da tehnika ni vsemogočna. Vesel je potrditve strank, ko doseže, da odidejo brez bolečin, je to zanj največje zadovoljstvo.

Vir: Nedeljski dnevnik