V Sloveniji v zadnjih letih ni bilo narejene študije, ki bi dala celovit pregled stanja duševnega zdravja prebivalcev Slovenije, so bili pa posamezni vidiki duševnega zdravja vključeni v druge raziskave. Delen vpogled v pogostost depresivne motnje v Sloveniji je dala raziskava CINDI Slovenija: Presejanje, sistematično odkrivanje in celostna obravnava depresij v Sloveniji, ki je bila izvedena med letoma 2006 in 2008. Podatki kažejo, da je v populaciji na primarni ravni pogostost kliničnih znakov in simptomov depresivne motnje od 9 do 13 odstotkov.

Svetovna gospodarska kriza in vpliv na duševno zdravje
Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje. »Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja ter različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres. Če traja dlje časa ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši), sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo,« opozarja dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodaja: »Zavedati se moramo, da je gospodarska kriza le eden izmed stresnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku duševnih težav. Posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, bodo kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. Ob težkih življenjskih situacijah (npr. izguba službe) bodo tudi oni občutili žalost, jezo, razočaranja ipd., vendar dana situacija ne bo sprožila močne in dolgotrajne oviranosti posameznika pri njegovem zasebnem, poklicnem in družbenem delovanju.«

Letošnje aktivnosti usmerjene v starejše

Ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se v luči evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti na IVZ na področju preprečevanja in učinkovitejšega obvladovanja depresije usmerili v populacijo starejših. »Starejši namreč predstavljajo eno od ranljivih skupin, saj je depresija najpogostejša duševna motnja v starosti. V ta namen smo ponatisnili zgibanko Depresija med starejšimi, ki bo na voljo po vsej Sloveniji v okviru regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi. V elektronski obliki je dostopna tukaj.