Ameriški delovni psihologi ugotavljajo, da je velik delež preobremenjenosti, napetosti in stresa v službi povezan predvsem s paradoksom, da človek po eni strani uživa v spremembah in raznolikosti, po drugi pa se jih boji in se jim skuša izogniti, saj ga skrbi, kaj bodo prinesle in kakšne turbulence bodo povzročile. Večji kot je razkorak med željo in strahom, močnejši je stres.

In kaj največkrat povečuje ta razkorak?

Stres, povezan z izgubo službe

Največ težav je po ugotovitvah strokovnjakov povezanih z izgubo zaposlitve ter njenim ponovnim iskanjem in pridobivanjem – z vključitvijo v novo delovno oziroma strokovno in poslovno okolje. Čeprav izsledki raziskave kalifornijske univerze, v kateri je sodelovalo 11.000 prostovoljcev, pričajo, da se jih velika večina (96 odstotkov) zaveda, da so službe danes prehodne (volatilne), delovna mesta pa negotova in minljiva, pa jih več kot polovica še vedno sanja o idealni službi, brez premeščanj in odpovedi.

Strokovnjaki vsem, ki razmišljajo o spremembi zaposlitve oziroma se z njo soočajo, svetujejo, naj se, preden oddajo odpoved, za pomoč in nasvet obrnejo na izkušenega in zaupanja vrednega sorodnika, prijatelja, sodelavca ali svetovalca; naj se na korak v poklicno spremembo dobro pripravijo, hkrati pa se zavedajo, da niso prvi, zadnji in edini, ki je kdaj koli menjaval službo. V odločilnem trenutku si je v ta namen smotrno pomagati tudi z izkušnjami in spoznanji, ki so zapisana v knjigah, svetovalci in priročniki, TV-oddajami, internetnimi nasveti itd.

Hkrati pa naj poskrbijo, da bodo čim bolj zdravi, mladostni in vitalni, saj se le človek, ki je fit in v formi, lahko pravočasno ustrezno odzove na izzive, povezane s spremembami.

Poskrbite za prijetno delovno okolje

Vsem, ki želijo na prijeten način poskrbeti za zdravje in vitalnost na delovnem mestu, ameriški nevrobiologi in psihoimunologi priporočajo, naj si prizadevajo za prijazno okolje, zaznamovano z odprtostjo, prijaznostjo in naklonjenostjo – za spodbudne, osrečujoče odnose v delovnem in poslovnem okolju nasploh. Pri tem je treba upoštevati, da je stopnja povezanosti z okolico individualno pogojena in odvisna od vrste dejavnikov. Najbolj zadržani posamezniki uživajo že v relativno površnih poznanstvih in občasnem druženju, drugi si želijo tesnejših, prijateljskih stikov s sodelavci in poslovnimi partnerji ter pogostejše srečevanje, tretji, najbolj pogumni, pa se odločijo celo za tkanje partnerskih odnosov.

Spogledovanje na delovnem mestu

Simpatije na delovnem mestu ugodno delujejo na klimo v podjetjih, jo razelektrijo in napolnijo s pozitivnim nabojem. Spogledovanje, flirtanje in nedolžno ljubimkanje namreč spodbujajo sodelovanje in komunikacijo ter koristijo zdravju in vitalnosti. Do omenjenega prepričanja je skupino znanstvenikov z univerze v Los Angelesu privedel rezultat poglobljene raziskave, ki je pokazala, da je odstotek izostankov zaradi poškodb in bolezni v mešanih podjetjih polovico nižji od tistega v podjetjih, ki zaposlujejo izključno ali pretežno samo moške ali ženske.

Po mnenju strokovnjakov flirtanje spodbuja optimizem, delovni elan, voljo do življenja in dviga obrambno sposobnost organizma. V podjetjih, kjer se srečujejo predstavniki obeh spolov, je ozračje bolj sproščeno in neobremenjeno, odnosi so spodbudnejši, ustvarjalnost višja, uspešnost in učinkovitost pa zavidanja vredni.

Še bolj nevarne od »klavzurne«, samostanske klime, pa so okoliščine, v katerih se mora posameznik nenehno boriti s predstavniki nasprotnega spola in se ukvarjati z nepomembnimi malenkostmi. V takšnem delovnem/poslovnem okolju sta obolevnost in posledični absentizem (predvsem psihosomatske narave) kar štirikrat višja od običajnega povprečja.

Vir: Dnevnik