Umetna sladila so bila razvita v pomoč sladkornim bolnikom, za katere je nekoč veljajo, da se morajo sladkorju izogibati. Kot je poudarila Blatnikova, pa se je izkazalo, da je v preventivi sladkorne bolezni pomembneje uživati manjše količine hrane z manj maščob ter več zelenjave in sadja kot omejiti sladkor pod 10 odstotkov priporočene zgornje meje energijske vrednosti dnevnega vnosa. Proizvajalci umetnih sladil so se nato usmerili v dodajanje sladil v tako imenovane light proizvode, kjer je bil sladkor nadomeščen s sladili. To naj bi predstavljalo pred

_119582125.jpg
nost za potrošnike, ki želijo uživati v sladkem brez vnašanja energije. A kot je poudarila Blaznikova, so se prvotna predvidevanja, da bodo sladila sprožila receptorje za sladko v ustih podobno kot sladkor in da bodo sprožila tudi enake poti v možganih, izkazala za napačna. »Ker so običajni sladkorji energijsko gosti, je pričakovano, da je njihova povečana poraba povezana s povečano telesno maso. Zato so nehranilna sladila obetala hitro rešitev globalnega povečevanja debelosti v razvitem svetu, praktično brez stranskih učinkov. Njihova uporaba se je strmo povečevala, tudi zaradi agresivnega oglaševanja o njihovem vplivu na zmanjševanje in vzdrževanje telesne mase, čeprav za te trditve ni bilo znanstvenih podlag, temveč zgolj teoretične. Kljub nekaterim razhajajočim se rezultatom številnih znanstvenih študij se v zadnjem času povečujejo dokazi, da je uživanje nehranilnih sladil povezano z naraščanjem telesne mase,« je vplive razložila Blaznikova. Študije podpirajo zlasti povezavo med uživanjem z umetnimi sladili slajenih brezalkoholnih pijač in povečevanjem telesne mase pri otrocih. Poleg tega ni dokazov o tem, da bi posameznikom z uporabo nehranilnih sladil uspelo znižati in vzdrževati telesno maso v daljšem časovnem obdobju, brez da bi znižali energijski vnos.

Zahteva po vse višji ravni sladkosti

Možgani razlikujejo med sladili. Blaznikova je pojasnila, kako. »Raziskovalci v več študijah predvidevajo, da nehranilna sladila s tem, ko telesu ne nudijo energije, ne sprožijo povratnega mehanizma – sitosti, pač pa ravno nasprotno, kar se kaže v želji po dodatnem vnosu hrane.« Takim zaključkom pritrjuje več nedavnih študij na živalih, ki so pokazale, da je vnos hrane ali pijače, ki vsebuje nehranilna sladila, povezan s povečanim vnosom hrane, naraščanjem telesne mase, kopičenjem telesne maščobe in slabšim nadomeščanjem energije. »Precej verjetno je, da uporaba nehranilnih sladil pri ljudeh poveča nagnjenost k višjim ravnem sladkosti v živilih,« je še dodala sogovornica.

Nosečnice in otroci naj z umetnimi sladili ne pretiravajo

_137801381.jpg

Skupaj z uporabo sladil v zadnjih desetletjih raste tudi zaskrbljenost zaradi tveganja za zdravje. Zaskrbljenost se je naprej nanašala na sladkorne bolnike, nato na hiperaktivnost pri otrocih v devetdesetih letih, po letu 2000 pa na porast debelosti. Urška Blaznik je poudarila, da so nehranilna sladila vendarle varna v smislu možnih tveganj za zdravje, če le upoštevamo predpisan dnevni vnos. »Sprejemljivi dnevni vnos (ang. acceptable daily intake – ADI) predstavlja tisto količino aditiva, ki ga lahko vse življenje uživa posameznik brez verjetnega tveganja za zdravje. Največja dovoljena količina aditiva v posameznih kategorijah živil je zakonsko določena,« je povedala prehranska poznavalka. Omejeno uporabo umetnih sladil pa je svetovala nosečnicam, doječim materam, dojenčkom in otrokom zaradi nizke telesne mase in pomanjkanja podatkov glede varnosti.

(Ne)zdravi sladkorji ali sladila

»Ne gre za vrsto sladkorja ali sladila, ki bi bilo bolj ali manj zdravo ali škodljivo, gre za zdrave prehranjevalne navade in zdrav življenjski slog,« je na vprašanje o bolj in manj zdravih izbirah odgovorila Blaznikova in dodala nasvet: »Živila, s katerimi zadovoljujejo svojo potrebo po sladkem, naj bodo predvsem v sadje in naravni sadni sokovi, uporaba sladkorja ali sladil naj bo zmerna, težišče preskrbe z ogljikovimi hidrati pa naj bodo živila, ki vsebujejo žita in izdelke iz njih.«