Je sladkor v prehrani enako sporen kot maščoba, o kateri govorimo kot o sovražniku številka ena?

Gram maščobe ima skoraj dvakrat več kalorij, kot jih ima gram ogljikovih hidratov ali beljakovin, in je zaradi tega najbolj pogosto na zatožni klopi. Pa vendar je treba poudariti, da je sladkor v prehrani enako sporen in zasluži zelo resno obravnavo, saj so tudi posledice prekomernega uživanja sladkorja lahko zelo resne. Nekateri belemu sladkorju pravijo tudi bela smrt, saj vsebuje čiste kalorije in nobene zdravilne snovi. Sladkor je običajno del naše prehrane, a kaj hitro se zgodi, da ga zaužijemo preveč – tudi zato, ker je skrit v večini predelanih in v naprej pripravljenih prehranskih izdelkov. Prekomerno uživanje sladkorja slabi naš imunski sistem, prispeva k razvoju debelosti, kariesa, diabetesa, bolezni srca in ožilja ter drugih

karla.jpg
civilizacijskih obolenj. Krivo pa je tudi za veliko vsakodnevnih nevšečnosti: akne, menstrualne težave, glavobole in migrene, pogoste prehlade, astmo, alergije, želodčne težave... Sladkor povzroča razdražljivost, hiperaktivnost, utrujenost, nezmožnost koncentracije, agresivnost, jezo ipd. Poudariti je treba, da ima sladkor tudi zelo močne zasvojevalne učinke, katerih posledice se kaj kmalu lahko pokažejo v obliki zgoraj naštetih težav. Tako ga v svoji prehrani potrebujemo vedno več, kar še dodatno načenja naše zdravje.

Kdo pa je glavni porabnik sladkorja, ki je obenem v največji nevarnosti za zasvojenost in dolgoročno razvoj bolezni? Predvidevam, da otroci.

Otroci so nagnjeni k energijsko polni, sladki hrani. Radi posegajo po različnih sladicah, keksih, bombonih, čokoladi, tortah, sladoledu ipd. Po drugi strani pa imajo tudi zelo radi sladke pijače, v katerih je veliko dodanega sladkorja. Kot taki so na žalost pogosto tudi lahek plen tistih, ki s sladkorjem kreirajo svoje dobičke.

Ali starši lahko dobijo vojno proti bombonom in čokoladi?

Zelo pomembno je, da otrokom starši pomagamo pri razvoju okusov in nagnjenj k določeni hrani. Že pri uvajanju prve hrane pri dojenčkih moramo biti pozorni, da otrok zaužije čim več čiste, nepredelane hrane v svoji izvirni obliki. Izogibati pa se moramo hrani, ki vsebuje nezdrave sladkorje. Zelo pomembno je tudi, da smo starši otrokom dober vzgled. Zato je pomembno, da najprej izboljšamo svoje prehranjevalne navade, uživamo čim več svežega sadja, zelenjave, zdravih žit in beljakovin, naši otroci pa nam bodo s posnemanjem sledili. Otrokom ne moremo preprečiti stika z nezdravo, s sladkorjem polno hrano, saj jo na žalost srečujejo na vsakem koraku, lahko pa jih s pravilnimi informacijami in bolj zdravimi alternativami vzgajamo v posameznike z zdravimi navadami, ki jih bodo ponesli v življenje.

Pogosto s sladkarijami nagrajujemo in skušamo vzgajati malčke. To je ena od ključnih težav, bi se strinjali?

_101831089.jpg

Res je. Staršem majhnih otrok zato pogosto svetujem, naj spremenijo sisteme nagrajevanja. Najbolj pogosto otrok za manjšo nagrado prejme sladkarijo, te pa se dodajajo tudi večjim darilom, kar je popolnoma nepotrebno. Naučimo se nagrajevati z bolj zdravimi alternativami, ki bodo otroku tudi veliko več pomenile. Recimo, ko je otrok še posebej priden, ga namesto s čokolado nagradimo z obiskom bližnjega igrišča, sprehodom, prebrano knjigico ipd. Sladkarije niso primerne nagrade in darila, so pa pogosto najlažja in najhitrejša izbira. Enako velja za obilje sladkarij, sladkih pijač in nezdravih jedi ob različnih praznovanjih.

Sladkor pa se ne skriva le v bombonih, tortah in sladkornih penah. Kje vse ga najdemo, ne da bi ga pričakovali?

Zmotno je prepričanje, da se sladkor skriva le v jedeh, ki so sladkega okusa, torej sladicah. Zelo pogosto se namreč sladkor dodaja jedem za izboljšanje okusa in ga tako najdemo v večini procesirane, vnaprej pripravljene hrane, ki jo zaužijemo kot glavni obrok. Sladkor pa služi tudi kot konzervans in je tudi v ta namen pogosto dodan različni hrani. Če nismo pozorni in ne preverjamo deklaracij živil, se sploh ne zavedamo, koliko skritega sladkorja v resnici zaužijemo na dan.

Lahko navedete konkretne primere živil?

Sladkorje vsebujejo žitarice, ki jih zaužijemo za zajtrk (npr. koruzni in drugi kosmiči), pekovski izdelki, sadni jogurti, deserti, energijske ploščice, konzervirano sadje in zelenjava, delikatesni izdelki, pripravljene juhe, krompirjev čips, majoneza, kečap, prelivi, omake (npr. sojina omaka), namazi, instant čaji in instant kava. Zelo veliko sladkorja je dodanega tudi brezalkoholnim pijačam, kot so sadni sokovi, kole, gazirane pijače, sirupi, energijski napitki, napitki za športnike itd. Pred skritimi sladkorji žal ni varna niti hrana za otroke.

Drugi del pogovora s Karlo Klander (na fotografiji) objavimo 21. junija. Ne spreglejte!

Dnevnik, 14. junij 2012