Vodovodi, ki oskrbujejo večja mesta, imajo manj težav s pitno vodo, ker se  nad njimi v skladu z zakonom izvaja stalen in natančen nadzor. Bolj so  problematični manjši vodovodi, ki  oskrbujejo od 50 do 500 prebivalcev.  Po zakonu na njih vzdrževalci niso dolžni zelo pogosto spremljati ka kovosti, včasih se to zgodi samo  enkrat na leto. Prof. dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani je dejal, da je voda v Sloveniji sicer kakovostna in varna oziroma v mejah zakonsko predpisanih kriterijev, se pa med regijami pojavljajo precejšnje razlike.

»Kakovost pitne vode se v Sloveniji  od leta 2004 do leta 2007 ni bistveno  izboljšala, tako z vidika mikrobio loške kot kemijske onesnaženosti. Trend je nekoliko ugodnejši pred vsem za srednje in večje sisteme, kjer se nadzor danes še bolj natančno in  pogosteje izvaja kot v preteklosti,« je  pojasnil prof. dr. Brancelj in dodal,  da vendarle  velja, da je pitna voda zaradi rednega nadzora bolj varna na  večjih oskrbovalnih območjih, kot so ljubljansko, celjsko, mariborsko, koprsko ...

Okusna voda
Da se okus vode na različnih ob močjih razlikuje, določa tudi vir nje nega črpanja. Ljubljanska pitna voda  velja za kakovostno in okusno tudi  zato, ker jo črpamo iz velikih globin, kjer se po besedah sogovornika nav zame naravnih snovi. »Na primer,  več ima apnenca, česar se upo rabniki morda ne razveselijo, ko se vodne kapljice posušijo in pustijo bele lise. Toda to dela vodo bolj  pitno. Deževnica ima tovrstnih mi neralnih snovi zelo malo,« je pojasnil prof. dr. Brancelj. Ljubljanska voda skorajda ne potrebuje »popravljanja« z dodajanjem spojin, ki zmanj šujejo koncentracijo bakterij v vodi, kar laična javnost pozna kot kloriranje. To je postopek, ki se mu marsikje ne da izogniti. »To, da je  ljubljanska voda kakovostna, pa ne  pomeni, da lahko opustimo vzdr ževalne ukrepe in nadzor. Možnosti onesnaženja so vedno prisotne,« je poudaril sogovornik.

Kdaj uporabiti filter

Sogovornik je svetoval, da so filtri in  prečiščevalniki vode v velikih vodooskrbnih sistemih manj uporabni  kot na manjših oskrbovalnih ob močjih ali celo pri individualnih uporabnikih, ki zbirajo vodo iz kapnic. Pri slednjih je nadzor nereden ali ga sploh ni. »Tukaj lahko filtri v  gospodinjstvih zelo koristijo ali so celo nujno potrebni,« je še dejal. Enako je pri vodi, ki jo uporabniki pijejo iz »divjih« naravnih virov, kot  so vodnjaki ali manjši izviri, ki niso podvrženi nadzoru.

Vsaka voda je živa
Ker kakovost vode določajo tudi  organizmi, lahko po besedah biologa vsaki vodi rečemo, da je živa. »Voda,  ki jo pijemo iz podtalnice, je bila v  stiku z živimi organizmi, med katerimi so nekateri koristni ali celo nujno potrebni za njen okus in  vsebino.« Če voda nima prijetnega  okusa in če je motna, verjetno ni pitna. Samo na pogled pa se (ne)oporečnosti vselej ne da ugo toviti. »Tudi zato, ker nekatere snovi  v njej povzročijo takojšnje zdravstvene težave, pri drugih se težave pojavijo šele po dolgotrajnem uživanju,« je razlike pojasnil prof. dr.  Brancelj. Če sumite, da je z vašo  vodo kaj narobe, se obrnite na zavod za zdravstveno varstvo v svoji regiji,  ki je pristojen za spremljanje kakovosti pitne vode. Določene preiskave pa lahko opravijo tudi na Na cionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani.

Dnevnik. 6. junij 2012