Postavitev družine je, kot razloži sistemski družinski terapevt Boštjan Trtnik, način reševanja družinskih vzorcev in čustvenih vozlov, sporov. Tisti, ki želi nekaj razrešiti, si med udeleženci na delavnici izbere predstavnike za svojo družino in jih po svojem notranjem občutku razporedi v prostor. To je zelo zanimivo pri postavitvi družine, zaradi česar se tudi imenuje fenomenološka. Predstavniki družinskih članov namreč dobijo občutke tistih ljudi, ki jih predstavljajo. »V ozadju je tako imenovano družinsko energijsko polje, ki ga lahko razumemo kot spomin družine, v katerem so zabeleženi vsi dogodki, vsa čustva, vse, kar se je zgodilo v družini, tudi generacije nazaj.«

Vodi te energija

Postavitev je resnično nenavadna. Stojiš na mestu, kamor te postavi eden od udeležencev, ki ga vidiš prvič v življenju. O tebi ne ve nič, ti o njem prav tako ne. Ob tebe postavi nekoga drugega, tretjega… Vse, kar veš, je, da na postavitvi družine predstavljaš enega od članov družine. Na primer neke ženske, ki postavi štiri ljudi na svoja mesta, nato se umakne in od daleč opazuje situacijo. Dogajanje, ki sledi, marsikoga osupne: udeleženci delavnice se znajdejo v vlogah družinskih članov in se povežejo z njihovimi občutki.

Čez minuto ali dve se iz kroga umakne ena ženska, se pomakne k drugi in jo skuša »izriniti«. Ne uspe ji, zato se vrne na svoje mesto. Moški, ki je v vlogi nekoga drugega, se počasi umika. »Čutim strah, prevzame me občutek nemoči, skušam se premakniti, kolena pa le klecnejo… Želim stran, pa ne morem.« Druga ženska začne neutolažljivo jokati, nihče je ne potolaži. Vse skupaj traja kakšnih deset minut, nato se čustva počasi nekoliko umirijo. Nato se vsi »člani družine« usedejo.

Tisti, ki je »postavil« svojo družino, jih sprašuje o tem, kaj so čutili, s katerim od »članov« so čutili posebno povezanost, kakšne so bile njihove misli in njihovi občutki, ko so bili v vlogi, ki jim jo je namenil. Šele takrat izveš, koga si predstavljal: moža, otroka… Gospa, ki nas je postavila za člane družine, s solzami v očeh pove, da je bila situacija silno podobna tisti, ki se dogaja v njeni družini.

Na postavitvi se udeleženec odloči, da želi razrešiti neki odnos. Na primer s svojimi starši, s partnerjem ali s svojimi otroki. Med člani, ki so sodelovali pri njegovi postavitvi, je po občutku izbral nekoga, ki je predstavljal oziroma igral njegovo mamo, drugega, ki je predstavljal njegovega očeta, in tretjega, ki je predstavljal njega samega. Pri tem nihče od sodelujočih ne ve, kakšni so ti člani družine, kako se vedejo, kakšni so njihovi medsebojni odnosi, kakšno težavo želi postavljavec družine razrešiti in kateri čustveni vozel razplesti.

Mala družinska postavitev običajno traja deset, petnajst minut. Brez besed, le geste in čustva se izražajo, razgalijo se odnosi neke družine, vse se dogaja samo od sebe, energetskega polja ne vidimo, lahko ga le zaznamo. Izkušnje udeležencev govorijo o tem, da metoda, ki je sicer znanstveno nepojasnjena, deluje. »Na delavnici sem dobila potrditev o tem, kar sem nekje globoko v sebi že vedela, čeprav me je kljub vsemu še vedno razjedalo. Verjamem, da sem si starše izbrala sama in zato na svojo situacijo gledam skozi lekcijo učenja. Mislim, da moram sprejeti svoja čustva, odpustiti staršem in razumeti, da več nista mogla storiti. Moja naloga je, da razumem in sprejmem ter mami vračam z ljubeznijo. S tem sem razrešila težavo in nenehno iskanje vzroka,« je svojo izkušnjo opisala ena od udeleženk.

Boštjan Trtnik, sistemski družinski terapevt (na fotografiji)

Kako bi preprosto pojasnili metodo za reševanje medosebnih družinskih sporov Postavljanje družine?

»Gre za poseben način razreševanja družinskih sporov, pri katerem si posameznik, ki želi v družini nekaj razrešiti, med udeleženci na delavnici izbere nekoga, ki predstavlja njegovo mamo, nekoga za očeta, za brata, moža ali ženo, otroke… Predstavniki družinskih članov se uglasijo s tako imenovanim družinskim poljem in dobijo občutke tistih oseb, ki jih predstavljajo. Tako je jasno opazna slika družinske situacije. Postavitev nato vodimo v smeri razreševanja določenega čustvene vozla. Zaradi upoštevanja energijskega polja sodi metoda v področje alternative. Verjamem, da ima

trtnik.jpg
še veliko prihodnost.«

Kdaj je čas, da se ljudje odločijo za takšno delavnico?

»Veliko ljudi pride na delavnico, ker čutijo, da odnos s starši, z mamo, očetom ali obema ni takšen, kot bi želeli, da bi bil. Lahko gre za težave v partnerskem odnosu, saj gresta partnerski in odnos do staršev z roko v roki. Lahko so to tudi odnosi do otrok, včasih kdo pojmuje svoje otroke kot dežurne krivce za vse, zato se s postavitvijo pokaže še neka nova razsežnost v odnosih. Možen je tudi občutek, ki je bolj povezan s človekom samim.«

Bi morali prej zbrati kakšne pomembne podatke, predvsem pri veliki postavitvi?

»Udeležence povabim, da že pred delavnico izdelajo svoje družinsko drevo in ga pogledajo v luči tako imenovanih usodnih družinskih dogodkov. To so recimo nepričakovane zgodnje smrti, samomori, težje bolezni, kot je rak, duševne bolezni, vojni dogodki… Takšni čustveni pretresi v družini so vsi tisti dogodki, ki največkrat niso pričakovani, ki prinesejo v družino breme in veliko čustev. Niso pa vse te informacije pogoj za izvedbo družinske postavitve. Tudi če ničesar ne vemo o svojih starših ali enem od njih, postavitev deluje, saj je osnovana na družinskem energijskem polju.«

Kakšne posledice pustijo takšni dogodki na naše življenje?

»Posledice pustijo v naši podzavesti, saj je velikokrat tako, da ko pride takšen dogodek ali takšno breme v družino, se kot obrambni mehanizem ljudje vedemo tako, da en del te čustvene energije potlačimo ali pa se s tem ne ukvarjamo in potem dejansko obtičimo, bodisi v jezi, v občutku krivde, v zameri in si ne dovolimo, da bi to predelali, da bi začutili bolečino, da bi sklenili žalovanje. Morda tudi pozabimo na to, kar se je zgodilo, ali se potrudimo, da pozabimo.

Potem se zdi, da smo preteklost že predelali, v resnici smo le veliko čustev zamrznili v svojem čustvenem hladilniku in od tam sedaj krojijo naše življenje, ne da bi se tega sploh zavedali. Morda pa čutimo, da nam zmanjkuje energije, ki je zakopana nekje v podzavesti.«

Kakšni so konkretni učinki te metode?

»Moje dosedanje izkušnje so, da vsaka postavitev pomeni določeno razrešitev, da se določena čustvena energija sprosti in pride do večje povezanosti in bližine. Vedeti moramo, da v vsaki družini, v sistemu družine oziroma rodbine obstaja več čustvenih vozlov in ena postavitev nekaj razreši. Dejansko vsakdo, ki ima svojo postavitev, lahko izkusi določene rezultate. Gotovo je to, da se nam pogled na našo družino in družinske člane spremeni, ker dejansko tisti, ki postavlja družino, opazuje, kaj se dogaja. Stvar je zelo nazorna in pride tudi do čustvene razbremenitve, večje povezanosti. Včasih pa se zgodijo še kakšni nepričakovani učinki, ko gredo recimo ljudje po delavnici spet v odnose in v življenje ter jih mogoče kakšen družinski član, ki se dolgo ni oglasil, pokliče, da naveže stik. Ali pa čutijo, da je odnos drugačen, da je komunikacija drugačna.«

Brez besed, le geste in čustva se izražajo, razgalijo se odnosi neke družine.

Nedeljski dnevnik, 30. maj 2012