»Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) se je v obdobju 2002–2010 za dobra 2 odstotka znižal delež redno telesno dejavnih slovenskih mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let. Tako je v skladu s priporočili telesno dejavnih le še 20 odstotkov mladostnikov,« ugotavlja Andreja Drev z Inštituta za varovanje zdravja RS in dodaja: "Podatki tudi kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta, s starostjo pa telesna dejavnost upada."
Mednarodna primerjava: med 39 državami Slovenija na sredini
Med 39 sodelujočimi državami se slovenski mladostniki uvrščajo nekje na sredino lestvice. Dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ umesti Slovenijo v mednarodni kontekst: "Med 11-letniki je Slovenija na 17. mestu z 20 odstotki deklet in 31 odstotki fantov, ki so redno telesno dejavni. V tej starostni skupini so na prvem mestu mladostniki z Irske, kjer je redno telesno dejavnih 31 odstotkov deklet in kar 43 odstotkov fantov, na zadnjem mestu pa je Italija s 7 odstotki redno telesno dejavnih deklet in 10 odstotki fantov." Mednarodni podatki kažejo, da je v večini vključenih držav več redno telesno dejavnih fantov in mlajših mladostnikih ter tistih iz višjega socialno-ekonomskega sloja.
Priporočila za izboljšanje stanja
Ugotovitve nakazujejo, da je večina mladih premalo telesno dejavnih, zato bo treba pozornost in aktivnosti usmeriti v motivacijo, in sicer:
- posebno pozornost nameniti telesni dejavnosti deklet,
- omogočiti brezplačno ali cenovno ugodno telesno dejavnost,
- vključiti mlade v pripravo programov telesne dejavnosti,
- zagotoviti varno okolje za igro in telesno dejavnost ter
- ozaveščati vse generacije o pomenu telesne dejavnosti.
Pri nas bi bilo treba dodatno razmislili tudi o ukrepih, ki bi spodbujali in omogočali telesno dejavnost družin, tudi tistih s slabšim socialno-ekonomskim položajem. »Tako bi na primer z odpiranjem šolskih igrišč in telovadnic ter brezplačnim dostopom do njih v popoldanskem času, pa tudi z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa, lahko več mladim omogočili redno prostočasno rekreacijo ter s tem prispevali k nadomeščanju sedečih prostočasnih dejavnosti z aktivnimi,« opozarja Andreja Drev z IVZ in dodaja, da k večjim ravnem telesne dejavnosti mladostnikov lahko v veliki meri prispeva tudi šola, kjer mladi preživijo velik del dneva. Šole lahko mladim omogočijo raznovrstne možnosti za telesno dejavnost, kot so rekreativni odmori, interesne dejavnosti s področja športa, dodatna ura športne vzgoje itn.
Vir: IVZ RS