Sinusi so votline obraznih kosti v predelu nosu in oči. So nekakšen filter telesa. Skoznje se izloča sluz v nos in žrelo, v njih se ogreje vdihan zrak in zaradi njih je teža lobanje manjša. Sicer zelo dobrodošla stvar nam jo zna zagosti zaradi svoje majhnosti. Ob prehladu se denimo začne v sinusih kopičiti sluz, v njej pa se sčasoma razrastejo bakterije in okužba ni več daleč.
Sluznica, ki je odločilnega pomena za stanje in delovanje žrela, grla in spodnjih dihal, saj nos očisti, ogreje in ovlaži vdihani zrak, ob vnetju postane rdeča in otekla. Iz nosu se najprej izceja bistra sluz, ki postaja vse gostejša, bolj rumena in na koncu zelena. Vnetje najpogosteje spremljajo glavobol, pritisk za očmi, zamašen nos, splošno slabo počutje, včasih tudi vročina in zobobol. Večina sinusnih vnetij mine sama po sebi v enem tednu, resnejši zapleti ob gnojnih ali kroničnih vnetjih pa zahtevajo nekoliko več potrpežljivosti, antibiotično zdravljenje in včasih tudi kirurški poseg.
Sinusitis ali vnetje sluznice obnosnih votlin običajno nastane s širjenjem vnetja iz nosne votline. Najpogosteje gre za prehladna vnetja ali vnetja zaradi alergije oziroma preobčutljivosti, zelo redko lahko tudi za gnojno vnetje. Da gre za vnetje sinusov, lahko zdravnik potrdi šele na podlagi rentgenskega posnetka, izkušnje zdravnikov pa kažejo, da je zelo veliko bolečin, ki jih pripisujemo sinusnim vnetjem, na koncu migrenskega izvora. Otorinolaringologi ugotavljajo tudi, da imajo največ težav s sinusi ljudje v aktivni dobi, pogosto izpostavljeni zelo suhemu zraku ali prahu na delovnemu mestu.
Najprej si lahko pomagamo sami
Pri težavah s sinusi si najprej poskušamo pomagati sami. Pomagajo izpiranje nosu s toplo slano vodo, inhalacije in pitje veliko tekočine. Če težave tudi po enem tednu ne minejo oziroma če se nam pogosto pojavljajo, vendarle velja obiskati zdravnika. Če gre za alergijsko vnetje sinusov, nam bo predpisal antihistaminike, ki preprečujejo otekanje sluznice, ali kortikosteroidna pršila za nos. Če pa gre za resnejše akutno gnojno vnetje, pa se slednje praviloma zdravi z antibiotiki, iz obnosnih votlin pa izsesava gnoj. Pri akutnih gnojnih vnetjih in kroničnih bolnikih (ki zbolijo več kot štirikrat na leto), ki jim vnetja sinusov močno poslabšujejo kvaliteto življenja, se odločajo tudi za kirurške posege.
»Kirurško zdravljenje sinusitisa priporočimo pacientu takrat, kadar zdravljenje z zdravili ni bilo dovolj uspešno ali kadar gre za širjenje vnetja v okolico. Pri načrtovanju posega je v veliko pomoč računalniška tomografija (CT) obnosnih votlin. Pri posegu, ki ga v splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici praviloma izvajamo v lokalni anesteziji, odstranimo anatomske spremembe, ki ovirajo prezračevanje in drenažo sinusov,« pravi otorinolaringolog dr. Bojan Hoenigman. V omenjeni bolnici na leto naredijo okrog 200 klasičnih endoskopskih operacij obnosnih votlin.
V Mariboru prvi v Sloveniji začeli balonsko sinusoplastiko
Asist. mag. Boštjan Lanišnik, dr. med., z oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor pojasnjuje, da se je zdravljenje posledic kroničnega rinosinusitisa (vnetja nosu in sinusov) v zadnjih desetletjih razvijalo v smeri minimalno invazivne kirurgije. Že desetletja za klasiko velja endoskopska operacija obnosnih votlin, s katero poskušajo zdravniki pacientom povečati prezračenje sinusov in zmanjšati simptome. Izločki iz treh obnosnih votlin se namreč odvajajo v skupni lijak, ki predstavlja nekakšno križišče, in če se ta lijak iz različnih razlogov zapre in odvajanje ni mogoče, se sinusi vnamejo, pojasnjuje otorinolaringolog.
Lijak torej lahko odprejo s klasičnim endoskopskim posegom, ki ima določene pomanjkljivosti, ali pa z novo metodo – balonsko tehnologijo. Slednja je predvsem primerna za bolnike, ki imajo kronični rinosinusitis brez ali z zelo malo polipi v nosu in brez vnetnih sprememb na kosti. Prav tako je primeren za bolnike, ki imajo anatomske posebnosti v izvodilnem sistemu, ki onemogočajo normalno prezračevanje obnosnih votlin. »Če je kronični rinosinusitis manj izrazit in so glavni bolnikovi simptomi glavobol, ponavljajoča se vnetja obnosnih votlin oziroma pritisk nad obnosnimi votlinami, lahko s pomočjo balonske tehnologije izvodilni sistem sinusov razširimo brez odstranjevanja kostnih in sluzničnih struktur. Z balonom, ki ga napihnemo na 10 atmosfer, enakomerno in brez prevelike poškodbe tkiva razširimo lijak, v katerega se izlivajo obnosne votline. Poseg je minimalno invaziven, izvaja se v lokalni anesteziji in bolniki lahko zapustijo bolnišnico že nekaj ur po posegu,« pravi Lanišnik.
Edina slabost posega je cena
V UKC Maribor so prvo balonsko sinusoplastiko opravili sredi avgusta lani pri dveh bolnikih. »Poseg smo opravili prvi v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Do danes je v svetovni literaturi opisnih malo resnih zapletov pri tej metodi, stopnja zapletov pa je dvajsetkrat manjša kot pri klasičnem endoskopskem posegu,« pojasnjuje Lanišnik. Ker gre za novost v tem delu Evrope, so se pri njih za poseg že zanimali tudi pacienti iz tujine. A preden se odločijo, ali je bolnik primeren za ta poseg, je treba opraviti slikovne preiskave in klinični pregled. Otorinolaringolog tako dodaja, da ima balonska tehnologija le eno slabost: je relativno draga, saj set pripomočkov za enega bolnika, namenjen le za enkratno uporabo, stane okoli 1000 evrov.
Dnevnik, 19. april 2012
