Probiotiki in črevesne okužbe
O tem, kako koristni so probiotiki za zdravje, nas zadnjih nekaj let obveščajo tako proizvajalci živilskih izdelkov in prehranskih dopolnil kot tudi zdravniki. Izdelkov, ki naj bi vsebovali probiotike, je na tržišču vsak dan več. Med Slovenci so zelo priljubljeni, saj so za medom, vitamini in omega maščobnimi kislinami na tretjem mestu po pogostosti uživanja. Na tržišču imamo okoli 40 različnih proizvodov v obliki
Kot pravi naš sogovornik (na fotografiji), je bilo do zdaj največ raziskav o učinkovitosti probiotikov narejenih pri črevesnih okužbah: »Dokazano je, da nekateri probiotiki skrajšajo čas prisotnosti simptomov in omilijo potek črevesnih okužb. Ob tem vemo, da so nekateri bolj učinkoviti pri zdravljenju virusnih, drugi pa bakterijskih okužb. Izbor probiotičnih sevov v preparatih za preprečevanje drisk na potovanjih je takšen, da preprečuje predvsem okužbo in razrast pogojno patogenih bakterijskih vrst. Torej gre za drugačen izbor kot pri probiotikih, namenjenih zdravljenju črevesnih okužb v domačih krajih, ki jih v večini povzročajo virusi in ne bakterije.« V razvitem svetu okoli 80 odstotkov drisk povzročijo virusi, številne raziskave pa so pokazale, da specifični probiotiki lahko pomembno skrajšajo ali olajšajo potek driske.
Dokazano koristni so probiotiki ob jemanju antibiotikov. »Ti so atomska bomba in z njo ubijemo še polovico dobrih bakterij. Zato se v času jemanja antibiotikov razmerje med normalnimi črevesnimi bakterijami zelo spremeni. Za ponovno vzpostavitev ravnotežja v črevesni mikrobioti lahko izberemo sev, ki bo s tvorbo protiklostridijskih dejavnikov preprečeval razmnoževanje bakterije (clostridium difficille), ki je najpogostejši povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov,« priporoča Orel, ki pove, da se driska pojavi pri 10 do 40 odstotkov tistih, ki jemljejo antibiotike. Po statističnih podatkih pa se povprečen Evropejec zdravi z antibiotiki nekajkrat na leto.
Zelo merljiv učinek so probiotiki pokazali tudi pri vnetju žepa, ki ga kirurgi naredijo po tem, ko odstranijo debelo črevo (pouchitis). »Ta žep iz več gub ozkega črevesa, ki služi kot rezervoar za blato – ljudje gredo lahko zaradi tega na stranišče 5-krat namesto 15-krat na dan – se dostikrat vname. Težava precej spominja na ulcerozni kolitis, ki ga zdravijo z antibiotiki, a se pogosto ponavlja. Specifični probiotiki dokazano zmanjšujejo tako število vnetij kot njihovo jakost. Glede na dokaze lahko rečem, da probiotik v tem primeru deluje kot zdravilo,« pojasnjuje Orel. Probiotike dobro prenašajo tudi ljudje z laktozno intoleranco.
Namesto flore mikrobiota
Danes strokovnjaki govorijo o črevesni mikrobioti, včasih pa se je temu reklo črevesna flora. V mikrobioto poleg bakterij štejejo tudi druge organizme, med njimi glivice, nekaj praživali in viruse. Na prvem svetovnem srečanju o mikrobioti in njenem vplivu na zdravje v Evianu, ki ga je organiziralo Evropsko združenje za nevrogastroenterologijo in motiliteto, je prof. dr. Oliver Goulet iz Francije poudarjal prav soodvisnost črevesne mikrobiote in zdravja. Po njegovih besedah je črevesna mikrobiota, čeprav ji lahko priznamo prevlado, saj o njej govorijo celo kot o novoodkritem organu, naš prijatelj in ne naš sovražnik.
Zato je razumljivo, da se znanstveniki usmerjajo v nove raziskave, s katerimi bi raziskali in dokazali vpliv probiotikov (določenih sevov) tudi pri drugih boleznih. Zelo zanimivo področje, ki je sicer še daleč od uporabnosti, je povezanost možganov in črevesja. Kot je razlagal prof. dr. Fernando Azpiroz iz Španije, je dogajanje v črevesju dokazano povezano tudi z našo psiho, ni pa še povsem raziskano, kakšno vlogo ima pri tem črevesna mikrobiota.
Za zdaj tudi še niso dokazali koristi jemanja probiotikov pri kronični vnetni črevesni bolezni, Chronovi bolezni, uleroznem kolitisu... So pa ugotovili (najprej pri živalih, zdaj tudi pri ljudeh), da se mikrobiota pri vitkih in debelih razlikuje. Poizkuse so delali pri živalih s sterilnim črevesjem, in sicer tako, da so eni skupini dali mikrobioto debelih, drugi skupini pa suhih živali. Pokazalo se je, da so se živali, ki so dobile mikrobioto debelih vrstnic, v določenem času s popolnoma enako hrano kot živali v drugi skupini bolj zredile. Tako sklepajo, da je mikrobiota vplivala na izkoristek hrane. Zato nadaljujejo raziskovanje v tej smeri, saj bi rezultati lahko pomembno vplivali na obravnavanje in zdravljenje cele vrste presnovnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, zvišanega krvnega tlaka... Z modifikacijo bakterij v črevesju bi morda lahko zmanjšali indikacije za te bolezni.
Precej si obetajo tudi od raziskav na področju alergij, tukaj nekaj dokazov že imajo, a še vedno premalo. V raziskavah so namreč uporabljali različne seve in različne populacije, zato so dobili tako pozitivne kot negativne izide. Obetavno pa je, da so v nekaterih primerih, ko so matere v nosečnosti in še nekaj mesecev po rojstvu otroka uživale probiotike, dokazali, da se je pojavnost alergijskega ekcema pri otrocih za polovico zmanjšala v primerjavi s skupino, ki je namesto probiotikov prejemala placebo.
Ne moremo pričakovati čudežnih učinkov
Tako kot Orel je tudi Aspiroz poudaril, da ne moremo pričakovati čudežnih učinkov od vseh probiotikov, pač pa moramo za točno določeno težavo jemati določen probiotik v predpisanih količinah. In kako vemo, kateri probiotik nam bo pomagal?
Tukaj je Rok Orel povsem jasen: »Posvetujte se s svojim zdravnikom ali farmacevtom.«
Dnevnik, 12. april 2012
