Nekoč je bil del vsakega vrta

Pravi pelin (Artemisia absinthium) je zelnata trajnica s pokončnimi, razvejanimi stebli, ki so, tako kot listi, prekriti s srebrno sivimi gostimi dlačicami. Je močno aromatičen in kot že rečno grenkega okusa. Pravi pelin je zelo podoben navadnemu pelinu. Je nekoliko manjši od navadnega in ima svilnato dlakava, sivkasta stebla in liste ter rumene cvetove, navadni pelin pa je rdečkasto nadahnjen in ima po navadi tudi rdečkaste cvetove. Obe rastlini učinkujeta podobno, zato zamenjava med raslinama ne predstavlja nobene nevarnosti.

Pelin najdemo po vsej Evropi, Aziji in Severni Afriki. Pri nas je nekoč bil del vsakega vrta. Najbolje uspeva na peščeno-ilovnatih tleh z dovolj kalcija in na sončnih rastiščih. Najdemo ga tudi prosto rastočega v naravi, in sicer na skalnatih rastiščih, na bregovih rek, v vinogradih, ob poteh in plotovih. Razmnožujemo ga tako s semenom kot z deljenjem korenin. Primeren čas za setev je zgodaj spomladi neposredno na vrt, lahko pa vzgojimo sadike v rastlinjaku in jih maja presadimo na prosto.

Kot začimba in zdravilo

V kulinariki so uporabna mlada stebla, listi in cvetni popki, uporabimo jih lahko sveže ali posušene. Kot začimba je primeren za solate in ribe, nekateri ga dodajajo tudi k mastnemu mesu in v enolončnice. Vendar pozor, pelin spada med najbolj grenka zelišča, zato ga vedno uporabljajmo v majhnih količinah. Dodajamo ga vinu in žganju, v tem primeru govorimo o pelinkovcu, hkrati pa je tudi sestavni del likerjev.

_126446016.jpg
Pelin se uporablja za zbujanje teka, proti napenjanju, obenem pa pospešuje delovanje želodca, preganja črevesne zajedavce in deluje kot rahel antiseptik. Prav tako ureja izločanje žolča, lajša nekatere jetrne bolezni in odvaja vodo iz telesa. V ljudskem zdravilstvu so ga med drugim uporabljali tudi pri ženskih boleznih in za sprožanje menstruacije. Pomaga pri neprijetnem zadahu in pri hujšanju, za zunanjo uporabo pa je primeren za zdravljenje ran, kožnih razjed, ugrizov insektov in mozoljavosti.

Predvidnost pri uporabi

Toda POZOR! Pelin vsebuje toksin tujon, zato ga ne smemo uporabljati v prevelikih količinah in v daljšem obdobju. Zaradi predoziranja lahko pride do bruhanja, trebušnih krčev, glavobolov, omotičnosti in motenj centralnega živčnega sistema. Prav tako se uporaba te rastline odsvetuje nosečnicam in doječim materam.

Učinkovit tudi na vrtu

Poleg uporabe v kulinariki in na področju zdravja je pelin koristen tudi pri zatiranju škodljivcev. Proti gosenicam, listnim ušem in robidovim pršicam spomladi poškropimo z nerazdredčeno prevrelko ali brozgo, ki jo naredimo iz 400 gramov svežega zelenja ali 30 gramov suhih rastlinskih delov ter 10 litrov vode. Proti mravljam in ribezovi rji zalivamo rastline pri tleh. V poletnem času proti listnim ušem, mravljam, jabolčnemu in grahovemu zavijaču deluje pelinov čaj. Pripravimo ga tako, da dve žlici svežega ali suhega pelina prelijemo z litrom kropa in pustimo, da se ohladi. Jeseni škropimo robidnice z dvakrat razredčeno brozgo proti pršicam. Če želite ribez obvarovati pred ribezovo rjo, pa bo dovolj, če v njegovo bližino posadite pelin. Za konec še nasvet: pelina nikar ne mečite na kompost.