K odgovarjanju smo povabili Marušo Zaletel, psihologinjo ter integrativno psihoterapevtko pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo in Evropski zvezi za integrativno psihoterapijo.

Vzrokov za nastanek občutkov praznine, nesmiselnosti in nezadovoljstva je veliko, je pojasnila. To je lahko slab stik s seboj. Velikokrat se že zelo zgodaj skozi sporočila staršev naučimo, da določenih čustev in potreb ni dobro kazati, in jih zato potlačimo. Posledica tega je, da se takih čustev in potreb kasneje skozi življenje niti več ne zavedamo, vseeno pa se lahko kažejo skozi občutek, da nam nekaj manjka, pa še sami ne vemo kaj. Tako lahko čutimo praznino, nezadovoljstvo in tako dalje. Za zadovoljno in polno življenje je namreč nujno, da smo v stiku z vsemi svojimi čustvi in potrebami. Če nismo v stiku z avtentičnim delom, lahko tudi nastane problem, da v življenju sploh ne vemo, kaj nas veseli, kaj si želimo, kakšni so naši cilji. Tako imamo lahko občutek izgubljenosti in nesmiselnosti. Poleg tega lahko občutek praznine povzroči pomanjkanje dobrih in pristnih odnosov. V takih odnosih se lahko pokažemo takšni, kot smo, in smo sprejeti. Če takšnih odnosov nismo imeli v otroštvu, potem v nas

poslovnez_stres.jpg
ostane nekakšno pomanjkanje, praznina, in to praznino dostikrat skušamo zapolniti z nadomestki, na primer s hrano, nakupovanjem, televizijo in drugimi zasvojenostmi.

Vendar so taki učinki le kratkotrajni, tako da na dolgi rok nič ne more zapolniti praznine. Ker pa se že v otroštvu nismo naučili, kako zgraditi dobre odnose, imamo s tem žal po navadi tudi kasneje v življenju težave, tako da nam to dostikrat povzroča še dodatno nezadovoljstvo. Rešitev leži v predelavi bolečih izkušenj iz preteklosti in grajenju kakovostnih odnosov v sedanjosti.

Kje tiči vzrok težav

Veliko težav torej izhaja že iz vzorcev in izkušenj, ki jih pridobimo v otroštvu. Možno pa je seveda, da na naše nezadovoljstvo in praznino vplivajo tudi kasnejši dogodki, na primer boleče situacije iz šole, službe, partnerstva, prijateljstva, nesreče. Večkrat lahko takšna neprijetna občutja zaznamo, ko se nahajamo v prelomnih obdobjih življenja, med odraščanjem, osamosvajanjem, oblikovanjem lastne družine, staranjem. Takrat namreč doživimo veliko sprememb, spremeni se tudi naša identiteta, naši cilji, kar je lahko zelo zastrašujoče. Nekaj časa lahko čutimo praznino, ki pa je napovedovalec nečesa novega, spremembe, kar je normalen proces razvoja. Problem nastane, če ta praznina traja zelo dolgo, če v novem obdobju ne znamo najti novih ciljev, nove identitete in se zataknemo. Način razmišljanja prav tako prispeva k nastanku neprijetnih občutkov. Če smo nagnjeni k samokritičnosti, pretiranem tuhtanju in negativnemu pričakovanju izida situacij, bomo veliko bolj nezadovoljni in težje bomo uživali tudi v uspehih. Seveda pa način razmišljanja spet največkrat izvira iz otroštva in se torej omenjeni dejavniki med seboj zelo prepletajo. Tudi naš način vsakodnevnega življenja vpliva na naše počutje. Kadar smo pod velikim stresom, se naši vzorci negativnega razmišljanja še okrepijo. Poleg tega stalni stres onemogoča, da bi se telesno in psihično obnovili, lahko pride do izčrpanosti in posledično nezadovoljstva in občutka praznine.

Kakšno rešitev ponuja integrativna psihoterapija

Integrativna psihoterapija ponuja celostno obravnavo. Spremeniti poskušamo tako miselno in čustveno kot tudi vedenjsko ter telesno dimenzijo. V terapiji skupaj s stranko iščejo vzroke omenjenih neprijetnih občutkov ter tudi rešitve, ki bodo v življenje posameznika vnesle zopet več zadovoljstva in občutka smiselnosti. Zelo pomembno je, da skušamo ugotoviti, kaj nam ti neprijetni občutki sporočajo. Vsak občutek ima namreč svojo funkcijo, namen in nosi sporočilo, ki ga dostikrat ne znamo razbrati. V terapiji se trudimo, da bi razvozlali ta

_139973200.jpg
pomen čustev in šele nato lahko tudi naredimo spremembo, ki bo zmanjšala neprijetne občutke. Občutki nezadovoljstva, nesmiselnosti in praznine namreč sami po sebi niso slabi. Kažejo na to, da nam nekaj v življenju manjka, da je potrebna sprememba. Problem nastane, če kljub tem občutkom nič ne ukrenemo, če jih le potlačimo in živimo naprej na enak način. V takih primerih pa se lahko nezadovoljstvo in praznina krepita, posledica pa so lahko psihične težave.

Kakšne so posledice takih občutkov

Posledice neprepoznavanja in neobravnavanja takih občutkov so lahko številne, denimo tesnoba, strahovi, panični napadi, depresivnost, samomorilnost, slaba samopodoba, težave v medosebnih odnosih. Pomembno je, da čim prej prepoznamo, da smo nezadovoljni in da v zvezi s tem nekaj ukrenemo. Če ugotovimo, da si sami ne znamo več pomagati, je dobro poiskati strokovno pomoč, saj bomo tako lahko tudi korenito odpravili vzroke naših težav in se te ne bodo več ponavljale.

Nedeljski dnevnik, 28. marec 2012