Hrbtenica je pravi čudež, bi lahko rekli. Tehnični čudež. Ne samo da mora podpirati velik del telesne teže, hkrati je tudi kanal, po katerem se prenašajo življenjsko pomembni živčni signali v druge dele telesa. Je tudi vir številnih bolečin, kar pravzaprav ne preseneča, če mislimo na obremenitve, ki jih je hrbtenica deležna.
Zgovorni so nekateri podatki: vsaj 90 odstotkov odraslih vsaj enkrat ali večkrat v življenju začuti bolečino v križu. Polovica ljudi doživi tako bolečino vsaj enkrat na leto, vendar je to zgolj ena od mnogih bolečin, ki izvirajo iz nje.
Bolečine v križu lahko trajajo nekaj tednov, lahko tudi več mesecev. Izvedenci ocenjujejo, da je to najpogostejša bolečina gibalnega sistema. Bolečine tudi delijo v tri skupine. Najprej so akutne bolečine. Pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Razloge običajno najdejo v preobremenjenosti hrbtenice, lahko pa so posledica zlomov ali vnetij. Bolj kompleksne so tako imenovane kronične bolečine, ki lahko trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka zanje pogosto ni mogoče najti, lahko pa so posledica, denimo, nepravilne oblike hrbtenice ali okvar medvretenčnih ploščic. Artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta in tako naprej so izrazi, ki jih zdravniki uporabljajo pri opisovanju razlogov.
Slaba drža
Kot tretje omenjajo ponavljajoče se bolečine. Najpogostejši vzroki zanje so v slabi drži, 
Tako je tudi z bolečinami v ledvenem predelu, ki so tako pogoste pri ljudeh. Pogost vzrok zanje so spremembe medvretenčne ploščice. To pripisujejo načinu življenja. Sodobni človek precej bolj miruje kot nekoč. Še ne tako daleč nazaj tudi ni bilo toliko priložnosti za dolgotrajno sedenje za mizo. Hrbtenica je tako pogosto postavljena v prisilno držo.
Če bi za mnenje povprašali zdravnika, kaj pomeni, če človek čuti bolečino v križu, ki navzdol ne sega nižje od kolen, spremljajo pa jo krči ledvenih mišic, potem bi zdravnik temu rekel lumbalgija.
Kadar je vzrok za bolečino v pritisku na živec – morebiti zaradi tumorja ali česa drugega, kar nanj pritiska – govorijo o lumboishialgiji (išiasu). Bolečina je razširjena po prizadetem živcu.
Pri herniji medvretenčne ploščice je bolečina pogostejša v okončinah, redkejša v predelu hrbtenice. V akutni fazi je gibljivost hrbtenice omejena, pogoste so nevrološke okvare, govorijo o oslabljenih refleksih in podobnem.
Včasih človek začuti močno, bliskovito bolečino. To je običajno takrat, ko vretenca priščipnejo zdrizasto maso in jedro. Ko bolečina popusti, naj človek čim manj obremenjuje hrbtenico in medvretenčne ploščice.
Hrbtenica kot pomemben del telesa si zasluži večjo pozornost. In kaj svetujejo izvedenci?
Posebne vaje
Na voljo so nekateri razmeroma preprosti pripomočki za takojšnje lajšanje bolečin v hrbtenici, prav tako lahko zdravnik predpiše zdravila. Vsekakor bi se moral vsak človek, tudi tisti, ki ga hrbtenica še ne boli, odločiti za vaje in za masažo. Oboje pomaga.
Vaje morajo biti take, da raztegujejo in po možnosti ustrezno krepijo mišice, prav tako morajo vzdrževati gibljivost sklepov. Tak primer so
Ena takih vaj je nategovanje bokov: človek se uleže na tla z iztegnjenima nogama, nato zgrabi levo stegno in rahlo potegne levo nogo s sproščenim kolenom v smeri proti desnemu ramenu, dokler je še dober občutek. Noga naj bo pri tem sproščena. Enako vajo je treba ponoviti še z desno nogo. Ponovili naj bi jo štirikrat ali petkrat.
Tudi pri gibanju na splošno velja biti previden. Hrbtenico naj bi bilo varno upogibati na okoli 30 stopinj. Podobno je priporočljivo za obračanje.
Ko je že huje, če so bolečine v križu že prisotne, se zdravnik v določenih primerih odloči za zdravljenje, ki pa je pogosto zahtevno in dolgotrajno. Zdravnik lahko priporoča mirovanje oziroma počitek, protibolečinsko zdravljenje, fizioterapijo in blokade.
Pri hujših motnjah je potrebno operativno zdravljenje. Skoraj takoj operirajo v primeru stisnjene hrbtenjače, ki jo spremljajo motnje odvajanja urina in blata. Operacija je primerna tudi pri bolečinah v spinalni korenini, če ne morejo pozdraviti na drugačen način. Na hrbtenico moramo torej še posebno paziti. Navsezadnje tudi med spanjem, ko se morajo medvretenčne ploščice in hrbtenica obnoviti.
Nedeljski dnevnik, 21. marec 2012