mojca_cepus.jpg
Vsi vemo, da je zdrava hrana tista, ki podpira imunski sistem in telesu pomaga premagovati stres. Pa vendar pomislite, kaj običajno grizljate in pijete, ko lovite rok za oddajo projekta. Morda se tudi vi »tolažite« s stvarmi, ki nič kaj ne prispevajo k izboljšanju počutja ali celo razbesnijo kaos v glavi. Ne gre za to, da bi si nezdravih priboljškov res želeli, pač pa nam telo samo pove, da se bomo denimo po čokoladi bolje počutili, je pojasnila certificirana nutricistka Mojca Cepuš (na fotografiji).

Žal dober občutek po slastnih grižljajčkih ne traja dolgo. »Nezdrava hrana pogosto sproži mehanizme, na katere se naše telo odzove s slabim počutjem in še večjim stresom,« je pojasnila Cepuševa. Tako lahko zelo sladka hrana povzroči hormonsko neravnovesje in imamo potem še ves dan potrebo po še več hrane ali pa nam premastna hrana povzroči bolečine v trebuhu in pokvari prebavo. Ne le vsebina, tudi način prehranjevanja je pomemben. Se spomnite, da so ljudje včasih pred obroki molili oziroma se zahvalili za hrano? Pozitivna stran tega rituala je v tem, da so se ljudje obrnili vase ali se zahvalili naravi za darove, tako da niso začeli jesti z ihto, zadrgnjenim grlom in stisnjenim želodcem. Če jemo v stresu in brez nadzora (nad tipkovnico med službo), največkrat tudi pojemo preveč. Če bi si vzeli čas in jedli počasi, bi najbrž nehali prej. Cepuševa je pojasnila trik: »Da naše telo začuti, da smo nekaj zaužili, potrebuje približno 20 minut. Če jemo hitro, se nam zelo lahko zgodi, da bomo pojedli preveč, saj bodo naši možgani dobili informacijo, da smo siti, prepozno. Splošno dobro počutje pa vpliva tudi na optimalno količino izločenih prebavnih sokov. Če smo pod stresom, se lahko ti izločajo prekomerno oziroma premalo in posledično naša hrana ni popolnoma prebavljena.«

Za večerjo jejmo večerjo (in ne kosila in večerje skupaj)

Tudi preskakovanje obrokov in lakota sta neke vrste stres za telo. Stres namreč pomeni vsak odklon od normalnega ritma. »Naše telo se je sicer v tisočih letih razvoja navadilo na neredne obroke in izpuščen obrok sam po sebi ne pomeni tveganja za zdravje. V verskih in zdravniških tradicijah poznamo celo oblike preskakovanja obrokov oziroma tako imenovano postenje, ki pomaga krepiti zdravje,« je povedala prehranska svetovalka in dodala, da je v današnjem času preobilja večja težava to, da lakote sploh ne prepoznamo več. Vsak neugoden občutek v želodcu povezujemo z lakoto, pogosto pa gre le za razdražen želodec ali žejo. Pri preskakovanju obrokov ni najhuje to, da obrok izpustimo, pač pa to, da ga proti večeru nadomestimo. »Razmišljati bi morali tako,« je svetovala sogovornica, »če sem obrok izpustil, je izgubljen, pojedel bom tistega, ki sledi, in to v količinah, ki so primerne za ta del dneva. Ali po domače: za večerjo moram jesti večerjo in ne kosila in večerje skupaj.«

Za dobro imunost ne zadostuje kilogram pomaranč

Naravna pomirjevala in podporniki imunskega sistema so po besedah Cepuševe živila, ki vsebujejo probiotike, prebiotike, vitamin C, vitamin E in cink. Vendar pa je treba vedeti, da je večina imunskega sistema v črevesju in da če želimo imeti dober imunski sistem, ne bo dovolj, če bomo jedli več jogurta s probiotiki ali pomaranč. To ne bo dalo dolgoročnih rezultatov. »Če želimo močan imunski sistem, moramo jesti raznovrstno hrano vse življenje in redno telovaditi. Imunski sistem je del našega telesa in z raznoliko hrano krepimo celo telo. Seveda lahko uporabljamo tudi dodatke in dopolnila, ki jih kupimo v lekarni ali v trgovini z zdravo prehrano, vendar se moramo zavedati, da je to le dodatek in ne bistven del naše prehrane.«

Poleg tega, kaj pojemo za boljši imunski sistem, se je treba vprašati tudi, česa v ta namen ne smem jesti. Imunski sitem slabita predvsem bel sladkor in premastna hrana. »V to kategorijo žal sodijo sladkarije, slani prigrizki, industrijsko predelana hrana, kosmiči za zajtrk pa tudi sadni jogurti zaradi visoke vsebnosti sladkorja,« je za konec naštela Cepuševa.

Dnevnik, 1. marec 2012