Za začetek vprašajmo takole: se vam zdi prav, če bi ginekolog vaši hčerki, stari na primer štirinajst let, brez vaše vednosti predpisal kontracepcijske tablete, ker bi jih želela imeti? In dalje, bi imeli kaj proti, če bi ji brez vaše vednosti umetno prekinil nezaželeno nosečnost, ker je tako hotela? Bi ga tožili, če bi to sprožilo resne zdravstvene zaplete in težave?

Podobno vprašanje je eden od slovenskih ginekologov zastavil odboru za pravnoetična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije: kako naj ravna v primerih, ko je pacientka mlajša od 15 let in želi brez vednosti staršev pridobiti kontracepcijske tablete, prav tako pa v primerih, ko mladoletnica zahteva umetno prekinitev nosečnosti. Vprašanje ni bilo mišljeno le na simbolni ravni in v teoriji. Ginekolog ga je zastavil, ker po njegovem mnenju ginekološka in sodnomedicinska stroka glede tega nimata enotnih stališč. Medtem ko ginekologi menijo, da privolitev staršev ni potrebna, sodna medicina pravi, da je, saj lahko starši v primeru zapletov posežejo po dodatnih ukrepih proti zdravniku.

Ginekolog je vprašanje zastavil leta 2007 in na odgovor čakal skoraj štiri leta. Ko ga je tik pred koncem lanskega leta v uradni obliki le dobil, je sprožil polemiko in nova vprašanja. Res je, da je bilo celotno dogajanje omejeno na ozke strokovne kroge, ker pa v samem jedru vprašanja zadeva najširšo javnost in jo zato tudi zanima, ga bomo po strokovni reviji Isis, ki je glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, na kratko povzeli.

Odbor zdravniške zbornice, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, se je po dolgotrajni obravnavi odločil, da ga bo posredoval Komisiji RS za medicinsko etiko, ki je vrhovno telo in najvišji organ za področje medicinske etike v naši državi. Tam se mu je godilo podobno kot na zdravniški zbornici. Čakalo je in čakalo, čas pa je tekel. Po vsem tem ga je odbor poslal naprej, na Pravno fakulteto v Ljubljani. Mnenje je izdelala prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic z Inštituta za primerjalno pravo. Na kratko, po naši zakonodaji ima razsodna mladoletnica pravico do preprečevanja zanositve in umetne prekinitve nosečnosti brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev. O njeni razsodnosti odloča zdravnik, ki mora ravnati v skladu s pravili pravne in medicinske stroke. V skladu z 20. členom zakona o pacientovih pravicah ji mora pojasniti vse razsežnosti in posledice posega, kar pa je njegova dolžnost tudi v vseh drugih primerih, ne glede na starost pacientk. »Zdravnik, ki bo ravnal v skladu s pravili in hkrati tudi v skladu s pravili ginekološke stroke, ne bo mogel biti odškodninsko odgovoren v primeru kakršnegakoli zapleta pri mladoletni osebi, ki bi lahko bil povezan s prejeto kontracepcijo ali opravljenim splavom.«

Zaplet in odprta pot polemiki sta se začela, ker si odbor zdravniške zbornice ni mogel kaj, da pravnemu mnenju ne bi pripisal komentarja. »V skoraj štiriletnem dopisovanju in pridobivanju mnenja se je večkrat poudarilo stališče, da zdravniška etika in deontologija neredko presegata pravne predpise, zato v takšnih razpravah zdravniki morajo sodelovati. Ti poleg zahtev, ki izhajajo iz pravnih predpisov, vedo, da je v obeh omenjenih primerih zdravniško posredovanje brez vednosti staršev izjema, ne pa pravilo. Zdravnik se mora zavedati, da je tudi pri presoji »zrelosti mladoletnice« na zelo tankem ledu. Res je, da lahko presodi, da je mladoletnica že toliko zrela, da sama sprejme odločitev, vendar njegova presoja ne izniči pravice staršev, ki lahko pozneje to njegovo oceno izpodbijajo. V morebitni poznejši sodni obravnavi se zato lahko pojavi veliko vprašanje, ali bo glede zrelosti mladoletnice sodišče pritrdilo zdravniku ali staršem.«

luk.jpg
Razširjena strokovna komisija za ginekologijo in porodništvo je s podpisanim prof. dr. Adolfom Lukanovićem (na fotografiji levo), dr. med., skočila na noge: »Pozivamo ginekologe in druge zdravnike, naj v primeru uresničevanja pravic o svobodnem odločanju o rojstvu otrok delujejo kot kompetentni strokovnjaki in hkrati kot zagovorniki pacientovih pravic.« Še ostreje so zavrnili navedbe, da je predpisovanje kontracepcije mladoletnici s strokovnega stališča zelo problematično. Potek in vsebina polemike sta razvidna iz izjav profesorja Lukanovića in profesorja Zwittra (na fotografiji spodaj).
zwitter.jpg

Kakorkoli se prvotno vprašanje in ves nadaljnji potek vrtita predvsem v zvezi z zdravnikovo odškodninsko odgovornostjo, če pride do neljubih posledic, je njuna razsežnost dosti večja. Podatki, ki jih povzemamo v okvirčku, kažejo tvegano vedenje slovenskih mladostnikov. Koliko starši vedo zanj in koliko sploh poznajo »skrito« življenje svojih otrok, ki pri svojih rosnih letih drvijo novim izkušnjam naproti, in to v vseh pogledih, tudi neprijetnim in škodljivim?

Zato to niso le vprašanja, ali je bolj primeren kondom ali tableta. Odveč je tudi tisto, ki sprašuje, ali je najstnica pri trinajstih ali štirinajstih letih gospodarica svojega telesa. Je, seveda je. Koliko in kako se tega zaveda, pa je drugo vprašanje in trči tudi ob mnenje drugih strok.

Kaj starši porečete na to?