Slovenski osnovnošolci in srednješolci po raziskavah sodeč zaužijejo vse več sladkarij in sladkih pijač, petnajstletniki so po pogostosti pitja sladkih pijač celo na prvem mestu v Evropi in ZDA! Čeprav so takšne pijače škodljive, so jih avtomati polni. Še vedno pa ni jasno, ali bo med vsemi davki, ki se nam obetajo, tudi davek na sladke pijače, ki naj bi bil po prvotnem predlogu v prvi vrsti usmerjen v zdravstveno preventivo. Ta bo – če se bo trend nadaljeval –, še kako potrebna, saj je dokazno, da prekomerno uživanje sladkega vpliva na razvoj najrazličnejših bolezni, in to že zelo zgodaj.
Za organizem je, kot opozarjajo strokovnjaki, utekočinjen sladkor v obliki pijač z dodanim sladkorjem in pijač s sladili še bolj škodljiv kot sladkor v trdni obliki. Prof. dr. Nataša Fidler Mis, nutricionistka s Pediatrične klinike v Ljubljani, pojasnjuje, da vsaka dodatna pijača z dodanim sladkorjem, ki jo otroci zaužijejo na dan, povečuje njihovo tveganje, da postanejo debeli kar za 60 odstotkov.
Takšen sladkor namreč spodbuja željo po sladki hrani in s tem vpliva na povišan vnos energije ter povečanje telesne mase. »Sladkane gazirane pijače so povezane tudi z zmanjševanjem kostne gostote in posledično zlomi kosti zaradi visoke vsebnosti fosfatov, ki rušijo razmerje med kalcijem in fosforjem. Pitje sladkih osvežilnih pijač zaradi vsebnosti kislin vpliva tudi na erozijo zobnega emajla in je povezano s povečanim tveganjem za zobno gnilobo. Prav tako povečajo tveganje za presnovni sindromom, ki obsega skupino različnih dejavnikov, kot so trebušna debelost, zvišana vrednost krvnega sladkorja na tešče, zvišan krvni pritisk (hipertenzija), dislipidemije (motnje v presnovi krvnih maščob: znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov), ki kažejo na motnje presnove,« opiše le nekaj od dejavnikov tveganja prof. dr. Nataša Fidler Mis, ki tako kot drugi medicinski strokovnjaki po vsem svetu že zaznava grozljive posledice takšnega tihega zastrupljanja.
Otroci in mladostniki (pa tudi starejši) se ob pitju sladkih pijač niti ne zavedajo, da z njimi vnašajo dodatne kalorije, hkrati pa energija v obliki takšnih pijač daje manjši občutek sitosti, zato se poruši uravnavanje apetita in poveča vnos energije, kar vodi v prekomerno telesno težo in debelost. Kar pa še ni vse, saj pijače vsebujejo sladkorje, ki povzročijo visoko glikemično obremenitev in spodbujajo izločanje inzulina, kar poveča tveganje za nastanek diabetesa tipa 2, hkrati še povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja ter rak trebušne slinavke. Študija o zdravju medicinskih sester je tako osem let spremljala 91.249 žensk, ki so delale kot medicinske sestre. Tiste, ki so popile eno ali več pijač z dodanim sladkorjem na dan, so imele kar 83 odstotkov večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kot tiste, ki so popile manj kot eno na mesec. Podobno sliko so pokazale tudi druge raziskave.
V dveh decilitrih soka za več kot pet vrečk sladkorja
Veliko otrok pije sladke pijače vsak dan, v nacionalni reprezentativni študiji, kjer so preučevali prehranjevalne navade slovenskih 15- in 16- letnikov, so ugotovili, da fanti popijejo 683 ml pijač z dodanim sladkorjem ter 114 ml soka na dan, dekleta pa 715 ml ter 102 ml soka. Vnos pijač z dodanim sladkorjem je bil višji kot uživanje mleka in mlečnih izdelkov skupaj.
Že dojenčkom matere rade ponujajo sladke sokove in nektarje misleč, da so ti bolj zdravi, da vsebujejo manj sladkorja, kar pa ne drži. Nektarji in sadni sokovi vsebujejo od 5 g do kar 17 g sladkorja na 100 ml. Za primerjavo: 200 ml jagodnega nektarja vsebuje kar 27,2 g sladkorja (skoraj 5 in pol vrečk sladkorja za v kavo), kar je več sladkorja, kot ga triletni otrok lahko zaužije ves dan. Zanimiv je tudi podatek, da pijače s sladili (saharin, ciklamat, acesulfam-K, stevia) prav tako spodbujajo željo po sladki hrani, kar ima med drugim za posledico tudi nižji vnos zelenjave, ki je pri slovenskih otrocih in mladostnikih že tako bistveno prenizek.
Biolog dr. Hans Peter Kubis je prepričan, da sladkor v tekočini celo bolj škodi telesu kot sladkor v hrani in lahko povzroči zasvojenost. Telo namreč veliko laže absorbira utekočinjeni sladkor, zaradi česar pride do hitrega povečanja sladkorja v krvi in sproščanja občutkov ugodja. Hkrati možgani zmanjšujejo željo po drugih hranilih, kot so vitamini in minerali. Sistem, kot pravi, deluje podobno kot zasvojenost z drogami. »Vsekakor je to zelo resnično. O tem poročajo rezultati številnih znanstvenih študij, o tem predavajo na znanstvenih srečanjih, o tem je napisano mnogo knjig,« potrdi strokovnjakinja s Pediatrične klinike.
Ne glede na vse te ugotovitve, pa se pri nas sladke pijače še vedno aktivno tržijo otrokom in mladostnikom. V Sloveniji tako otroci prejemajo sladke pijače (sladkane čaje, sirupe za razredčit z vodo, ali celo nektarje) v večini vrtcev in šol, celo v tistih, ki imajo naziv zdrava šola. »Po mnenju neodvisnih strokovnjakov s področja medicine, nutricionistike, dietetike, dentologije, epidemiologije in komunikologije bi to morali nujno nemudoma ustrezno urediti, če želimo ustaviti obsežno uničevanje zdravja otrok. O tem smo že pisno pozvali ministra za zdravje v prejšnji in sedanji vladi, a še vedno čakamo na sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito zdravja otrok in mladostnikov,« pravi prof. dr. Nataša Fidler Mis. Med predlogi, ki so jih strokovnjaki z različnih področij naslovili na prejšnjega in tudi sedanjega ministra za zdravje, je med drugim tudi zaščita otrok in mladostnikov pred medijskim oglaševanjem pijač z dodanim sladkorjem in živil z veliko maščob, sladkorja in soli, odstranitev pijač z dodanimi sladkorji iz avtomatov in prodajnih mest v javnih zavodih (bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialnih zavodih in fakultetah), opustitev takšnih pijač iz javnih razpisov (razen če je umestitev v prehrano strokovno utemeljena), subvencioniranje zelenjave in sadja, zlasti lokalnih slovenskih pridelovalcev, izobraževanje in osveščanje in tako dalje.
Eden od zanimivih projektov, ki je nastal ravno zato, je Voda zmaga, katerega namen je spodbuditi učence, da namesto sladkih pijač pogosteje posežejo po vodi. Namen je ugotoviti učinkovitost s tem povezanih programov. Projekt je poskusno potekal eno šolsko leto na štirih osnovnih šolah, in sicer tako, da so otroke, starše in učitelje osveščali o dobrih lastnostih vode in škodljivih učinkih pijač z dodanim sladkorjem, na dveh osnovnih šolah pa so izvedli tudi spremembo jedilnika, tako da so šole ukinile nakup pijač z dodanim sladkorjem (in jih nadomestile z vodo ali nesladkanim čajem) ter s privarčevanim denarjem kupile več sadja in zelenjave. »Slovenski mladostniki so v samem svetovnem vrhu po pogostosti pitja sladkih pijač, zato so celoviti ukrepi nujni, če želimo zajeziti nastajanje ogromne zdravstvene škode zaradi bolezni, ki so posledica takšnega uživanja,« meni dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike.
Vir: Nedeljski dnevnik