Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin – med najbolj ogrožene skupine za težak potek okužbe spadajo predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci (bolj zgodaj so rojeni, bolj so ogroženi), otroci s kronično boleznijo pljuč (bronhopolmunalno displazijo) in otroci s prirojeno srčno napako. Pogosteje zbolijo tudi otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Za najbolj ogrožene skupine otrok, kot so denimo nedonošenčki, je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti okužbe in preprečujemo širjenje RSV ter drugih respiratornih virusov.

Bolan otrok naj ostane doma in se pozdravi

Kaj lahko storimo, svetuje Margareta Seher Zupančič, pediatrinja v Zdravstvenem domu Velenje in predsednica Združenja za pediatrijo: »Oboleli bi morali izogibati stikov z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka – bolan otrok naj ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe v vrtcu ali šoli. V času sezone okužb dihal naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so denimo nakupovalni centri. Večkrat dnevno je tudi potrebno prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnaženih površine kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibajo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske do drugega meseca otrokove starosti.«

Na površinah lahko preživi do 24 ur

Respiratorni sincicijski virus je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in rokovanjem, pa tudi po zraku s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virus preživi od ene do 24 ur. Virus se lahko nahaja na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, pultu v trgovini, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Pogosto se pojavlja povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih. Največkrat se dojenček okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake. Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori.

Odkrili so ga že pri 90 odstotkih hospitaliziranih otrok

Za zdravljenje okužb z RSV ni učinkovitega zdravila. Zdravljenje je simptomatično oziroma podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). V času epidemije ga odkrijejo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal. RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto.