Verjetno poznate občutek, ko vas v  času povečanih delovnih  zadolžitev ali učenja zgrabi  neustavljiva želja po sladkih ali slanih  prigrizkih. »Na vprašanje, zakaj naše telo  v stresu kliče po nezdravem, ni lahko odgovoriti, ker ni znanstvene podlage,« je o tem povedala sogovornica, vsekakor pa  taka hrana ne pomiri razdraženih živcev,  kot bi morda želeli. »Hrana, ki se hitro  presnavlja, na primer slaščice, čokolada,  slani prigrizki, prečiščeni ogljikovi hidrati  ter industrijsko predelana živila in izdelki, še dodatno prispeva k slabemu počutju in  utrujenosti.  Slaščice namreč naše telo  hitro presnovi in jih spremeni v hranila in  energijo, ki pa je naše celice ne  potrebujejo, zato jo organizem pridno  skladišči v obliki maščobnih zalog. Delo za  pisalno mizo ne zahteva tako velike  porabe energije kot maratonski tek. Naši  možgani terjajo uravnotežen obrok, pri  čemer je poraba energije usklajena s njenim sproščanjem iz obroka,« je poudarila razliko med prehranskimi  potrebami ob telesnem in umskem delu.

Neredna prehrana telesu prinaša  dodaten stres
In kaj pravzaprav jesti, ko delamo  z glavo?  Brokoli, špinačo, katero od modernih  superživil? »Čeprav  beremo, da obstajajo  superživila, mi verjemite, jih ni,« je bila  jasna Širca-Čampa in nadaljevala: »Žal  tudi antistresne prehrane ni. Najboljše  orožje je, da sami z neredno prehrano  organizmu ne povzročamo dodatnega  stresa.« To po njenih besedah pomeni  zgolj in samo red v prehrani – tako, da večkrat dnevno jemo živila, bogata s  prehransko vlaknino, dovolj lokalno  pridelanega sadja in zelenjave ter čim  manj industrijsko pridelane prehrane in  izdelkov. Spiti velja tudi dovolj vode in treba se je gibati. Tu zadošča že hitra hoja s hitrostjo, ko se ne moremo več  pogovarjati z osebo, ki nas spremlja, ki pa  naj traja nepretrgoma vsaj eno uro dnevno.

andreja_sirca_campa.jpg

Andreja Širca Čampa:  »Idealna malica za  pisarniškega uslužbenca ali uslužbenko je  sveže sadje, skuta ali navadni jogurt in nekaj  oreščkov za počasnejšo presnovo. Za šolarje  pa podobno: polnozrnata štručka, navadni  jogurt, sadež in nekaj oreščkov.«
 

Idealna malica za  pisarno in šolo
Po besedah klinične dietetičarke je  idealna malica za pisarniškega uslužbenca ali uslužbenko sveže sadje, skuta ali  navadni jogurt in nekaj oreščkov za  počasnejšo presnovo obroka. Pri tem velja  v službenem času spiti vsaj liter in pol  vode. Za šolarje, ki nosijo hrano od doma,  dobro malico sestavljajo polnozrnata  štručka, navadni jogurt, sadež in nekaj  oreščkov. Lahko tudi sendvič s  polnozrnato žemljo, sirom in svežo papriko ter kozarec vode ali nesladkanega ledenega čaja, pozimi pa topel nesladkan  čaj iz termovke ali tetrapak navadnega  mleka. A še bolj pomemben kot malica je  zdrav zajtrk. Ugotovili so namreč, da so šolarji z uravnoteženim zajtrkom bolje  opravili pisno nalogo kot skupina šolarjev, ki niso zajtrkovali.

Ko zmaga Mc'Donalds

Tako v slovenskih vrtcih kot tudi   osnovnih in srednjih šolah sledijo  smernicam zdravega prehranjevanja, ki  jih je pred leti izdalo Ministrstvo za  zdravje v sodelovanju z Inštitutom za  zdravje. »Je pa dejstvo, da smo starši  bistveno bolj pozorni pri prehrani  malčkov. Ko  ti odrastejo, pa  vse  prevečkrat povzamejo  prehranjevalne  navade odraslih. Zdi se, da imajo radi le  hitro prehrano in gazirane pijače,  polne  sladkorja, a to je tudi del procesa  odraščanja in kljubovanja vsemu, kar priporočajo starši,« je, tudi na podlagi lastnih izkušenj, povedala dietetičarka.

»Mami, zakaj moraš ravno ti vedeti  vse o prehrani?«
»Zakaj moram ravno jaz vedeti vse o  prehrani in  živilih, mi je pred leti očitala  hči. Da njeni sošolki mama  za v šolo ali za  na izlet kupi bombone, jaz pa njej  pripravim žvečilne brez sladkorja in  nesladkan čaj ...  Otrokom  da je treba biti  predvsem vzgled, hkrati pa jim dopustiti,  da vse zelenjave na svetu pač ne jedo, in  jih pustiti tudi svobodo izbire,« je dejala  sogovornica in dodala: »Vsekakor pa velja  vztrajati pri redu v prehrani in spregledati  kakšen izlet v okrepčevalnico hitre  prehrane. Vedeti morajo le, da je treba  tak izlet nekako pridelati. Hčerko smo zato usmerili v šport, kjer so  občasno dovoljene tudi slaščice,« je o svoji pridni plavalki, ki trikrat na teden  opravi po dva treninga dnevno, povedala  dietetičarka. V enem tednu torej toliko  časa kot v šolski klopi preživi v vodi in  telovadnici, a ne poje bistveno več kot v  časih pred intenzivnimi treningi. »Ne  boste verjeli, a ob vsem tem naporu poje le eno dobro šolsko malico več kot njena  vrstnica. Velikokrat starši zmotno  mislijo,  da otrok, ki je usmerjen v šport ali ima  povečano aktivnost, potrebuje mnogo več  energije in hranil. Pa ni tako. Če imajo  otroci redne obroke, o tistem več, kar  potrebujejo, pove njihov apetit.« Za konec  je Širca-Čampa povedala še, da vsejedi  otroci oziroma otroci, ki niso pretirano  izbirčni, ne potrebujejo prav nobenih  prehranskih dopolnil, sicer pa se je pred  njihovo uporabo vedno dobro pogovoriti  s pediatrom in dietetikom.

Vir: Nika, priloga Dnevnika in Nedeljskega dnevnika