V času preplašenosti čustva preglasijo razum. Tako je na primer pri strahu pred potovanjem z letali. Na voljo je točen podatek, da vsako leto v avtomobilskih nesrečah umre trikrat več Američanov, kot jih je izgubilo življenje v letalskih nesrečah vse zgodovine komercialnih letalskih prevozov. Zakaj potemtakem panika?

Življenjske izkušnje so prav tako pomembne. Če govorimo o osebi, ki sluti nesrečo in ta izziv razume, obstaja velik možnost, da bo, soočena z nevarnostjo, izbrala boljšo rešitev zase. Če pa gre za osebnost, ki je negotova in ki se ne zna znajti, lahko stanje preplašenosti vodi v prave travme.

Prilagodljivost in elastičnost

Raziskave kažejo, da ima večina ljudi naravo, ki je dovolj elastična in prilagodljiva, da se zna dobro soočiti s strahom. To pomeni, da se tudi v primeru nesreče hitro postavijo na noge. Neka raziskava je pokazala, da je skoraj polovica Američanov v življenju doživela travmatični dogodek. Takšni so, denimo, posilstvo, vznemirjenja različnih oblik, nevarne situacije, nesreče, požari ali pa grožnje z orožjem. Pa vseeno samo eden od desetih razvije simptome posttravmatske stresne motnje.

Resen sovražnik

Strah je lahko resen sovražnik, s katerim se mora človek soočiti. To je najbolj destruktivna čustvena pošast. Občutek pospešenega bitja srca, panika, depresija ali nasilje – vse to so simptomi strahu, ki je ušel nadzoru. Vendar, ironično, lahko ta občutek spodbudi tudi junaštvo, previdnost in objektivni pogled. Človek se mora naučiti, da strahu ne duši, pač pa se nauči z njim manipulirati in ga obrniti v svojo korist.

Vir: Nedeljski dnevnik