Opis velike koprive: njeno botanično ime je Urtica dioica L. in sodi v družino koprivovk, Urticaceae. Je trajnica, ki ima v zemlji dolgo, močno in tanko korenino, zraste tudi do 150 cm visoko. Steblo ima štirioglato, na njem so nasprotno rastoči, srčasto jajčasti in priostreni listi. Vsa kopriva je porasla z drobnimi, kratkimi dlačicami in v njih so žgalni laski. Lasek je dolga votla celica s glavico. Ko se koprive dotaknemo, se vrh laska odlomi, zarije v kožo in ostane v njej. Tekočina, ki je v lasku in je strupena, se izlije v ranico. Koprivni strup je zelo podoben kačjemu strupu, čutimo ga kot srbečo in pekočo bolečino.
Cveti od maja do avgusta, jeseni dozori seme. Cvetovi so drobni, enospolni, na eni rastlini so samo moški (pokončna socvetja), na drugi rastlini pa so samo ženski cvetovi (viseče mačice). Rastlina raste povsod: bližina hiš, hlevov, ob poteh, živih mejah, skratka povsod, kjer je veliko dušika.
Zanimivosti: botanično ime izhaja iz latinskega izraza »urere«, kar pomeni skelenje. Stari Rimljani so s koprivo drgnili revmatične sklepe. Na Severu pa so se v postojankah s koprivami natirali po vsem telesu, ker so tako laže prenašali mrzle
Zdravilni deli in nabiranje: zdravilna je cela rastlina (korenine, listi in seme), zato lahko uporabljamo vso rastlino. Ko zraste do 15cm, jo režemo vso. Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa kopljemo pozno jeseni ali pa tudi spomladi, preden rastlina odžene. Ko nabiramo liste, porežemo vso rastlino in jo posušimo, nato pa ločimo liste od stebel. Uporabno je za čaje, tinkture in tudi v kulinariki.
Zdravilne učinkovine
Vsebuje zelo veliko železa, magnezija, kalija, fosforja, rastlinske hormone, sekretin, škrob, čreslovno kislino, vitamine A, B2, K, C, acetilholin in veliko mineralnih snovi.
Zdravilnost
Koprivo je uradna medicina začela izkoriščati šele v novejšem času. Njena zdravilnost je izredna in je odlična »hrana« za kri, saj zaradi vsebnosti zdravilnih snovi prečisti in obnovi kri. Spodbuja delovanje celotnega telesnega presnavljanja, prav zato je v mnogih čajnih mešanicah. Uspešno pomaga pri težavah z mehurjem in sečili, čisti ledvice (kamni in pesek), povečani prostati, bolnikom s sladkorno boleznijo, pomaga pri težavah z žolčem, jetri in trebušno slinavko, žene na vodo (je odličen diuretik). Tudi pri težavah z dlesnimi in aftami pomaga tako, da grgramo čaj. S pripravki iz koprive si čistimo kožo, ekceme in mozolje, preprečujemo izpadanje las in si pomagamo, da je lasišče dovolj prekrvavljeno. Rastlinski hormoni, ki jih vsebuje koprivna korenina, blagodejno vpliva na povečano prostato. V korenini so odkrili tudi linane, ki imajo zdravilen učinek na bolezenske spremembe v človeškem telesu.
Zakaj kopriva peče
Pekoči občutek ob dotiku je povezan z vsebnostjo mravljinčne in histaminske kisline, ki jo ima kopriva v svojih laskih.
Pivovarji so včasih dajali koprive v kadi, da se jim ne bi pivo pokvarilo. Kopriva je bila od nekdaj povezana z mnogimi vražami: v starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele, metali so jih na ognjišča, da ne bi strela treščila v hišo, prav zaradi tega jo še danes ponekod v alpskih deželah uporabljajo za zaščito pred usekom strele. Koroška dekleta so jo na kresni večer osolila in kamor se je naslednjo leto nagnil njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali pa šlo služit kruh. Preden so v Evropo začeli uvažati bombaž, je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka. V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika in napovedovali izid bolezni: če je kopriva ostala zelena, naj bi to pomenilo, da bo bolnik ozdravel kaj kmalu, če pa se je skrčila, naj bi pomenilo, da za bolnika ni bilo upanja na ozdravitev.
Uporaba
Biovrtnarjenje: kopriva je uporabna tudi za pripravo gnojila za vrtnine. V primerno posodo položimo koprive, jih prelijemo z vodo (najboljša je deževnica), pustimo stati 7 dni (ali več, manj pa ne!), da se koprive razgradijo. Pripravljeno gnojilo zmešamo, in sicer na 10 litrov vode dodamo 1 liter gnojila in s tem zalijemo rastline. S tem gnojilom damo rastlinam dodatek, da lepše rastejo, poleg tega pa je še škodljivcev manj.
Pripravimo si sveže stisnjen sok, čaje, kopeli, tinkture, obloge.
Koprivni sveže stisnjeni sok iz sveže cvetoče rastline: rastlino naberemo in jo namočimo za 12 ur v majhno količino vode. Sok dobimo s sočenjem v posebnem stroju ali s stiskanjem. Sveže liste in steblo se uporablja za pridobivanje soka, posušene pa za čaj.
Sveže stisnjen koprivni sok pripravimo, če nas muči spomladanska utrujenost, kot pomoč pri zniževanju krvnega sladkorja, dobro pa je tudi, da se pri tem posvetujemo z zdravnikom.
Tinktura se naredi spomladi ali jeseni s koreninami, ki jih skopljemo, dobro jih operemo in čisto na drobno narežemo ter damo v steklenico, nalijemo 40 odstotkov dobrega domačega žganja in pustimo stati 14 dni na toplem.
Tinktura: pomaga proti izpadanju las in jo pripravimo v razmerju 1 : 1 s prekuhano vodo ter si s tem dvakrat na teden zmasiramo lasišče.
Koprivno seme: se stiska in iz njega se dobi maščobno olje z linolno kislino, ki se uporablja za zdravljenje revmatičnih bolezni, kožnih bolezni in kot biostimulator pri presnovnih boleznih.
Koprivno seme pomaga pri driskah, težavah z žolčnikom in jetri. Izvleček iz semena se uporablja za spodbujanje presnove.
Čaj iz koprivnih listov: potrebujemo 2 zvrhani čajni žlički suhih koprivnih listov, ki jih prelijemo s ¼l vrele vode, kuhamo pet minut in precedimo ter pijemo po požirkih. Zjutraj in zvečer spijemo eno skodelico čaja, zdravljenje traja najmanj štiri tedne in največ osem tednov. S koprivnim čajem lahko hitro preženemo spomladansko utrujenost.
Čaj iz koprivnih korenin: vzamemo 2 čajni žlički posušenih korenin, kar prelijemo s skodelico hladne vode in segrevamo do vrenja. Kuhamo samo eno minuto, odstavimo, stoji naj še 10 minut, da se malo ohladi, precedimo ga in spijemo. Na dan se priporoča spiti od 3 do 4 skodelice, vedno sveže pripravljeno. Najbolj je priporočljiv pri težavah s povečano prostato ter za čiščenje telesa pri spomladanskih ali jesenskih kurah.
Čaj za čiščenje telesa in krepitev krvi: v enakem razmerju zmešamo skupaj koprivo, regrat, rman, trpotec in plahtico. Potrebujemo 2 čajni žlički mešanice, ki jo pripravimo kot poparek, ki naj stoji 10 minut. Precedimo in pijemo, lahko do tri skodelice na dan.
Koprivna kopel: prgišče kopriv prelijemo z litrom vode, to zavremo in kuhamo na zmernem ognju 3 minute. Posodo odstavimo in počakamo 15 minut, vsebino precedimo in prevretek dodamo kopeli.
Kulinarika: spomladi si pripravimo špinačo iz svežih koprivnih listov, ki je ne le okusna, temveč tudi izredno zdrava.
Koprivni sok za zimske dni lahko pripravimo s steriliziranjem, kot vsak drug sadni ali zelenjavni sok.
Kopriva, pripravljena kot špinača: potrebujemo 1 kg mladih kopriv, 3 stroke česna, 1 žlička masla, 1 žlica kisle smetane, nariban muškatni orešek. Koprive operemo in jih blanširamo. Na maslu prepražimo drobno zrezan česen, kateremu dodamo sesekljane koprive, kuhamo 5 minut, dodamo soli, muškatni orešček in kisle smetane. Če želimo bolj kremasto špinačo, lahko vse skupaj še zmiksamo s paličnim mešalnikom.
Koprivo moramo pripraviti vedno samo, nikoli je ne kuhamo z drugimi jedmi, ker v takem primeru izgubi svoje zdravilne učinkovine.
